Projekti / Programi
Literarna in kulturna podoba priseljencev v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
sodobna književnost, slovanske književnosti, priseljenci v Sloveniji, interkulturalizem, kulturna integracija
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17547 |
Špela Marinšek |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
0 |
| 2. |
20379 |
dr. Jernej Mlekuž |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
| 3. |
05801 |
dr. Janja Žitnik Serafin |
Literarne vede |
Vodja |
2004 - 2007 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Sloveniji je stanje na področju vključevanja priseljenske literarne produkcije v raziskovalne, izobraževalne in medijske kulturnoinformativne vsebine še slabše kot v okviru vključevanja drugih vidikov priseljenske problematike, npr. socialnih in pravnih. Mimo peščice uveljavljenih priseljenskih književnih ustvarjalcev slovenska (kulturna) javnost ne pozna drugih priseljenskih avtorjev. Z ozirom na delež priseljenske populacije v Sloveniji - prvi dve generaciji predstavljata vsaj 15 % stalnega prebivalstva - in na majhen delež državnega sofinanciranja njihovih kulturnih dejavnosti v primerjavi s kulturnimi dejavnostmi avtohtonih skupin predvidevamo, da je za vsako od priseljenskih kultur (in literarnih produkcij) značilna izrazita notranja delitev na elitno in marginalizirano, da kulturne dejavnosti priseljenskih društev niso in ne morejo biti reprezentativne za kulturo posamezne priseljenske skupnosti in da pretežna večina priseljencev nima pogojev za aktivno udeležbo bodisi pri ohranjanju, afirmiranju in integriranju svojih izvornih kultur v novi domovini bodisi pri spoznavanju vrhunskih dosežkov večinske in drugih sokultur v Sloveniji. Predvidevamo, da precejšen del priseljencev ne obvlada niti knjižne materinščine niti knjižne slovenščine. Preveriti želimo vzroke za raven njihovega jezikovnega znanja, bralnih navad in kulturne razgledanosti ter še posebej vzroke za njihov odnos do literature.
Literarna dejavnost priseljencev v Sloveniji, njen položaj v okviru priseljenskih kultur ter njeno mesto v slovenski kulturni zavesti in kulturni politiki so teme, ki še niso bile deležne sistematičnega raziskovanja. Rezultati raziskave so lahko uporabni pri izdelavi priseljenske/integracijske politike Republike Slovenije, zlasti na področju kulturne integracije priseljenskih skupnosti, vključevanja njihove literarne produkcije v osrednjo kulturno ponudbo (medijsko in založniško), v slovenske literarnozgodovinske preglede in leksikone ter v učne vsebine na vseh stopnjah izobraževanja.
