Projekti / Programi
Arheološke in palinološke raziskave na Ljubljanskem barju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| H341 |
Humanistične vede |
Prazgodovina |
| B300 |
Biomedicinske vede |
Paleobotanika, filogeneza, palinologija |
| T510 |
Tehnološke vede |
Kronologija, datirne tehnike |
Ljubljansko barje, Slovenija, arheologija, prazgodovina, kolišča, palinologija
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Kmalu bo minilo 130 let odkar je Dragotin Dežman, muzejski kustos, odkril prvo koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju. Odkritje je silovito odjeknilo v tedanjem strokovnem in nestrokovnem svetu. In to z razlogom. Najdbe, izredno bogato okrašena lončenina, bakreni predmeti itd., so resnično impozantne. Česa podobnega na Barju nismo nikoli več odkrili, čeprav se je kasneje izkazalo, da se koliščarske naselbine nahajajo na skoraj vseh koncih Barja.
Cilj moderne arheološke vede že dolgo časa ni več iskanje najdb temveč se trudimo z novimi raziskavami celostno pojasniti preteklost človeštva. Da bi se idealu približali je nujno potrebno interdisciplinarno sodelovanje. Na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU smo pridobili strokovnjaka za področje arheozoologije in palinologinjo, več let intenzivno sodelujemo z dendrokronološkim laboratorijem in drugimi inštitucijami doma in po svetu. Rezultati multidisciplinarnosti niso izostali. Počasi, a kljub temu z velikimi koraki, se odkriva dinamiko prazgodovinske poselitve na Barju in s tem v Jugovzhodnih Alpah, koliščarske naselbine so vedno bolj natančno datirane, veliko novih podatkov smo pridobili o izgledu naselbin itd. Pred dobrim letom smo, poleg ostankov prazgodovinskega voza na najdišču Stare gmajne pri Verdu, ugotovili nepravilnosti v sedimentaciji na Resnikovem prekopu pri Igu, kolišču, ki je bilo odkrito leta 1953, kar korenito spreminja dosedanje razumevanje stratigrafije koliščarskih naselbin na Barju. Čeprav so laboratorijske analize še v teku lahko že trdimo, da je to vzorčen primer uspešnega sodelovanja med arheologi, palinologi in geologi. V okviru projekta nameravamo sodelovanje okrepiti z več palinološkimi vrtinami ob arheoloških najdiščih in drugod po Barju. Hkrati nameravamo nadaljevati z raziskavami paleookolja tudi na drugih lokacijah kot je Bela krajina in Blejski kot. Pridobljene rezultate bomo primerjali z ugotovitvami na Barju, ki je, poudarjamo, eno najprimernejših območij za študij razvoja regionalne in globalne vegetacije. Edino tako bomo pridobili za razumevanje koliščarske dobe oziroma arheologije v celoti na Barju in v Jugovzhodnih Alpah nujne relevantne podatke o paleokolju, človekovem vplivu na okolje.
