Projekti / Programi
Plitva geofizika v sistemu integralnih arheoloških prospekcij: zajemanje podatkov ter generiranje in razlaga kompozitnih podatkovnih slojev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| P500 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija |
arheologija, nedestruktivne metode, prospekcija, geofizika, aerofotografija, geografski informacijski sistemi, metodologija, integracija
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt izhaja iz rezultatov dvajsetletnega razvoja prospekcijskih metod v slovenski arheologiji in posebej iz izvrstnih rezultatov geofizikalnih prospekcij v zadnjih desetih letih. Temelji na konceptu integralnih prospekcij, kot je bil zastavljen v kontekstu temeljnih raziskav in deloma apliciran pri zaščitnih projektih v Sloveniji. Raziskuje meje interpretacijskega potenciala plitve geofizike v arheoloških kontekstih, tudi ob koordiniranem zajemanju in integraciji rezultatov drugih prospekcijskih tehnik.
Probleme interpretacije geofizikalnih prospekcij zastavljamo onkraj sugestivnosti in asociativnosti z geofizikalnim kartiranjem dobljenih podob. Na temeljni ravni gre za ugotavljanje geofizikalnih lastnosti arheoloških elementov, prepoznavnih kot geofizikalne anomalije (meritve posamičnih udeleženih materialov in značilnih enot z mešanimi materiali), na tej podlagi pa za določanje kritičnih vrednosti, ki na dobljenih podobah pomenijo meje med elementi. Že na tej ravni se postavlja problem integracije podatkovnih slojev (denimo v GIS okolju), saj tudi pri "enoplastni" geofiziki pojavlja vprašanje izločanja šuma kot posledice površinske morfologije in recentne rabe (sloji: digitalni model reliefa, kartografija, kataster ipd.). Kombinacija različnih geofizikalnih tehnik na istem objektu pomembno razširja razlagalni potencial same geofizike, odpira pa probleme normalizacije zajemanja podatkov, integriranja dodatnih podatkovnih slojev in generiranja kompozitnih podob ter njih razlage. Generiranje kompozitnih geofizikalnih podob je posebej zahtevna naloga, saj mora upoštevati naravo merjenih parametrov in smiselno normalizirati izmerjene vrednosti.
Še višja stopnja kompleksnosti nastopi ob vključitvi rezultatov drugih prospekcijskih tehnik (površinski pregledi, arhitekturni pregledi, aerofotointerpretacija ipd.), predvsem zaradi drugačne narave podatka, pa zaradi drugačnega postopka generiranja arheološke vsebine podatka. Naloga bo preverjala smotrnost kompozitnega prikaza geofizikalnih in drugih podatkov za potrebe slikovne analize.
Na epistemološki in metodološki ravni bo ključno vprašanje razlage tako generiranih podob, predvsem ko gre za interakcijo med naravoslovnimi in arheološkimi znanji v procesu razumevanja. Na operativni ravni bo pomembna ustrezna zastopanost testnih primerov iz različnih naravnih okolij (geologija, raba materialov) in različnih okoljskih kontekstov (poljedelske površine, gozd, urbana okolja, zidani kompleksi).
