Projekti / Programi
Usoda slovenskih liberalcev v 20. stoletju - prvi del
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
Liberalizem, Slovenija, politična zgodovina, zgodovina idej, druga svetovna vojna, komunizem
Raziskovalci (5)
Organizacije (3)
Povzetek
Liberalizem in liberalne stranke so v Evropi praviloma izgubljale na pomenu v dvajsetem stoletju, ko so jih na političnem prizorišču izrinile nove delavske in krščansko socialne stranke in gibanja in so bili prisiljeni soočati se z novimi idejami, ki so jih ti zastopali. Neglede na to, so liberalci nadaljevali s prizadevanji za uveljavitev liberalnih idej tudi skozi 20. stoletje. Posamezniki, ki so zagovarjali te ideje so bili prisotni v politiki in pogosto dobili ključne vloge v vrhovih državnih struktur; mimo njih ni šlo dogajanje v intelektualnih, kulturnih krogih in v gospodarstvu, kjer so še vedno zagovarjali ideje o humanizmu, demokratičnosti, individualni svobodi in podobno. Vse to zaznamo tudi v Sloveniji od preloma stoletja oziroma konca 1. svetovne vojne naprej. Prav v tem je pomen raziskovanja individualne vloge slovenskih liberalcev, ugotavljanja konceptov, ki so jih zagovarjali, usod njihovih idej in njih samih skozi burno politično dogajanje od prve svetovne vojne, skozi obdobje prve jugoslovanske države, v času izzivov druge svetovne vojne in po njej, ko v Sloveniji nastopi obdobje ortodoksnega socializma po vzoru na Sovjetsko zvezo.