Projekti / Programi
Trajnostni prostorski razvoj Slovenije: od centralnosti do omrežja krajev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
trajnostni razvoj, prostorski sistem RS, prostorska sociologija, dehierarhizacija prostorskega sistema, kakovost življenja, širitev mestnega območja, vzroci poselitve, vplivi na okolje, urejanje in načrtovanje prostora, lokalne skupnosti, novi lokalizmi, urbani primanjkljaj, informacijska družba, informatizacija podeželja, teledelo, ohranjanje pestrosti naravne in kulturne dediščine, suburbanizacija
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
V raziskavi izhajamo iz teoretskih konceptualizacij procesov globalizacije, teženj po trajnostnem razvoju ter racionalizaciji slovenskega prostorskega sistema. Tako globalizacijski procesi kot evropski integracijski procesi "ogrožajo" uveljavljene nacionalne prostorske sisteme, ki so s svojo centralistično hierarhijo ovira integracijskim procesom in uvajanju nove trajnostne razvojne paradigme.
Na osnovi spoznanj o opisanih globalnih družbeno-prostorskih procesih postavljamo temeljno raziskovalno hipotezo, da je za uveljavitev novih razvojnih paradigem potreben prehod iz centralističnega in hierarhiziranega prostorskega sistema, ki temelji na logiki centralnosti krajev, v nehierarhični omrežni prostorski sistem.
Če analiziramo prostorski sistem Republike Slovenije, ugotavljamo, da se v zadnjem desetletju le-ta centralizira z zgoščanjem odločanja in dogajanja na nacionalni ravni. Ta model družbeno-prostorske organizacije, ki na ravni prostorskega sistema ohranja staro hierarhično logiko, lahko sicer razumemo kot preventivno upravno-sistemsko odločitev v luči osamosvojitvenih procesov, a se hkrati moramo zavedati, da je dolgoročno razvojno gledano eden temeljnih generatorjev prostorsko neuravnoteženega razvoja RS oz. generator nove postmoderne perifernosti oz. izključenosti in zagat pri operacionalizaciji načel trajnostnega razvoja. To se kaže v poglabljanju medregionalnih razlik glede kvalitete življenja med osrednjo in obmejnimi, perifernimi regijami.
Ob tem pa proces širjenja mestnih pozidanih površin v obliki razapršene gradnje predstavlja enega najpomembnejših problemov, povezanih z razvojem mest v Evropi. Tako širjenje mestnih območij neposredno vpliva na zmanjševanje kvalitete življenja in povzroča: onesnaženost okolja (npr. preko zazidave velikih površin, emisije nevarnih snovi, emisije prometa ali fragmentacije eko-sistema), na spremembe socialne zgradbe (npr. porast socialne diferenciacije, kriminalitete, spremembe načina življenja, opuščanje mestnih središč, itn) ter na gospodarski razvoj (npr. razporeditve delovnih mest, cen nepremičnin, ustvarjanje blaginje, itn). Obstoječe stanje zahteva preučitev vzrokov in posledic ter predlog za njegovo sanacijo, tudi s pomočjo instrumentov zemljiške politike.
Zato je predlagani projekt usmerjen v raziskavo trajnostnih vzorcev poselitve v procesu širjenja mestnih območij, in k oblikovanju ''''sistemskih'''' rešitev, zasnovanih na paradigmi trajnostnega razvoja. Problematika se povezuje z novo prostorsko zakonodajo in pripravo novih prostorskih dokumentov, še posebej pa njihovo izvedbo. V aplikativnem delu je vključen vzorčni primer Ljubljanske urbane regije, s prikazom trajnostnih vzorcev razvoja in možnostmi njihove realizacije s pomočjo instrumentov zemljiške politike.
Temeljni namen raziskovalnega projekta je odgovoriti na vprašanje, kakšne spremembe prostorskega sistema bi omogočile, da bi dosegli sinergijo relativno dobre informacijske razvitosti, raznovrstnih prostorskih in okoljskih kakovosti ter razvojnih potencialov RS.
