Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S274  Družboslovje  Raziskovalna metodologija v znanosti 
S210  Družboslovje  Sociologija 
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 
Ključne besede
informacijska družba, časovna distanca, S-distanca, digitalni razkorak, napovedovanje, statistične metode, sociološki procesi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24599  Sanja Čikić  Sociologija  Raziskovalec  2004 
2.  23424  dr. Vesna Dolničar  Sociologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005 
3.  23809  Gašper Koren  Matematika  Raziskovalec  2006 - 2007 
4.  24973  Maša Maroševič    Tehnični sodelavec  2005 
5.  03881  dr. Pavle Sicherl  Ekonomija  Raziskovalec  2004 - 2007 
6.  19505  dr. Damjan Škulj  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2005 
7.  10155  dr. Vasja Vehovar  Sociologija  Vodja  2004 - 2007 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957 
2.  1516  SICENTER Center za socialne indikatorje  Ljubljana  5769175000 
Povzetek
Metoda časovne distance oz. S-distanca je vse bolj uporabljan pristop v družboslovnem raziskovanju, saj omogoča dodaten uvid v kompleksne časovne procese. S-distanca meri časovno razliko, tj. razdaljo med dvema točkama v času, ko primerjani enoti dosežeta dano raven določenega indikatorja. Tako v jeziku S-distance rečemo, da skupina A zaostaja za skupino B npr. za 3 leta, s čimer se zaostanek v penetraciji npr. 35% vs. 40% postavi v drugačno perspektivo. S-distanca predstavlja odmevno teoretsko novost tudi v svetovni literaturi, hkrati pa je intuitivno razumljiva za uporabnike. S-distanco bomo aplicirali na problematiko digitalnega razkoraka, ki je bistveno bolj zapleten in sociološko pomemben fenomen kot zgolj primerjanje stopenj penetracije informacijskih tehnologij. Obstoječe študije digitalnega razkoraka se pogosto omejujejo zgolj na analizo enostavnih razlik, kar pomeni preveliko poenostavitev, nemalokrat pa tudi sporne zaključke. Zato bomo osnovni koncept digitalnega razkoraka naprej razčlenili na dvojni, drugi in tretji razkorak, hkrati pa bomo njegovo bistvo ločevali od pojavnih oblik in razvili nove integralne mere. Osnovna raziskovalna hipoteza je, da simultano dvodimenzionalno opazovanje časovnih serij - torej tako v konvencionalnem pogledu primerjave časovnih vrst kot v pogledu novega generičnega Sicherlovega pristopa S-distance - privede do kvalitativno različnih zaključkov kot jih dajejo običajne enodimenzionalne primerjave. Cilj predlaganega projekta je aplikacija koncepta časovne distance na področje merjenja digitalnega razkoraka, s čimer se vzpostavlja tudi nova statistična mera razlik med digitalno vključenimi in izključenimi (pomemben element lizbonske strategije EU). Osnovne smeri raziskovanja so: -razširitev rabe metode S-distance za potrebe spremljanja in napovedovanja, -razširitev metode S-distance na merjenje nelinearnih (transformiranih) procesov, -razširitev metode S-distance na integralne mere (tj. indekse) digitalnih razkorakov. Rezultate bomo preverili na različnih bazah podatkov, domačih (RIS, SJM) in mednarodnih (RIPE hostcount, ECM mobile) za obdobje 1996-2004. Osredotočali se bomo predvsem na rabo interneta, računalnika, mobilnega telefona, pa tudi na odnos do novih tehnologij.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno