Projekti / Programi
Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
informacijska družba, časovna distanca, S-distanca, digitalni razkorak, napovedovanje, statistične metode, sociološki procesi
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Metoda časovne distance oz. S-distanca je vse bolj uporabljan pristop v družboslovnem raziskovanju, saj omogoča dodaten uvid v kompleksne časovne procese. S-distanca meri časovno razliko, tj. razdaljo med dvema točkama v času, ko primerjani enoti dosežeta dano raven določenega indikatorja. Tako v jeziku S-distance rečemo, da skupina A zaostaja za skupino B npr. za 3 leta, s čimer se zaostanek v penetraciji npr. 35% vs. 40% postavi v drugačno perspektivo. S-distanca predstavlja odmevno teoretsko novost tudi v svetovni literaturi, hkrati pa je intuitivno razumljiva za uporabnike.
S-distanco bomo aplicirali na problematiko digitalnega razkoraka, ki je bistveno bolj zapleten in sociološko pomemben fenomen kot zgolj primerjanje stopenj penetracije informacijskih tehnologij. Obstoječe študije digitalnega razkoraka se pogosto omejujejo zgolj na analizo enostavnih razlik, kar pomeni preveliko poenostavitev, nemalokrat pa tudi sporne zaključke. Zato bomo osnovni koncept digitalnega razkoraka naprej razčlenili na dvojni, drugi in tretji razkorak, hkrati pa bomo njegovo bistvo ločevali od pojavnih oblik in razvili nove integralne mere.
Osnovna raziskovalna hipoteza je, da simultano dvodimenzionalno opazovanje časovnih serij - torej tako v konvencionalnem pogledu primerjave časovnih vrst kot v pogledu novega generičnega Sicherlovega pristopa S-distance - privede do kvalitativno različnih zaključkov kot jih dajejo običajne enodimenzionalne primerjave.
Cilj predlaganega projekta je aplikacija koncepta časovne distance na področje merjenja digitalnega razkoraka, s čimer se vzpostavlja tudi nova statistična mera razlik med digitalno vključenimi in izključenimi (pomemben element lizbonske strategije EU). Osnovne smeri raziskovanja so:
-razširitev rabe metode S-distance za potrebe spremljanja in napovedovanja,
-razširitev metode S-distance na merjenje nelinearnih (transformiranih) procesov,
-razširitev metode S-distance na integralne mere (tj. indekse) digitalnih razkorakov.
Rezultate bomo preverili na različnih bazah podatkov, domačih (RIS, SJM) in mednarodnih (RIPE hostcount, ECM mobile) za obdobje 1996-2004. Osredotočali se bomo predvsem na rabo interneta, računalnika, mobilnega telefona, pa tudi na odnos do novih tehnologij.
