Projekti / Programi
Ugotavljanje interakcij med hmeljevim bolhačem (Psylliodes attenuatus Koch) in gostiteljskimi rastlinami
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
| P310 |
Naravoslovno-matematične vede |
Beljakovine, encimologija |
hmeljev bolhač, hmelj, interakcije, sekundarni metaboliti
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
01522 |
dr. Veronika Abram |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2004 - 2007 |
1 |
| 2. |
15840 |
dr. Marjan Donko |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2004 |
0 |
| 3. |
06787 |
dr. Alenka Golc Wondra |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
| 4. |
17916 |
dr. Iztok Jože Košir |
Kemija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
| 5. |
00951 |
dr. Lea Milevoj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
| 6. |
20163 |
dr. Magda Rak Cizej |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
| 7. |
16075 |
dr. Helena Šircelj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
Organizacije (3)
Povzetek
Rastline in žuželke so tekom evolucije razvile specifičen sistem komuniciranja. Komuniciranje je dvosmeren in dinamičen proces. Pri orientaciji in privabljanju žuželk imajo poleg mehanskih zelo pomembno vlogo tudi kemo-receptorske zaznave. Hlapne komponente, ki jih oddajajo rastline, se pogosto sintetizirajo kot odziv na poškodbe. Poznavanje biokemičnega ozadja interakcij omogoča učinkovito obvladovanje populacije škodljivih žuželk. Hmeljev bolhač (Psylliodes attenuatus Koch) je pri nas pomemben škodljivec hmelja (Humulus lupulus L.). Njegove potencialne gostiteljske rastline so še navadna konoplja (Canabis sativa L.) in velika kopriva (Urtica dioica L.). Pri izboru gostiteljskih rastlin je zelo specifičen, podobno kot sorodne vrste bolhačev, ki se prehranjujejo na križnicah. Njihov odnos z gostiteljskimi rastlinami je povezan s specifično skupino sekundarnih metabolitov-glukozinolati. Ti so odgovorni tako za privabljanje, kot tudi za prehranjevanje teh bolhačev. Skupna skupina sekundarnih metabolitov vseh treh potencialnih gostiteljskih rastlin hmeljevega bolhača ostaja zaenkrat uganka. Potencialni kandidati bi lahko bile tudi nekatere fenolne spojine. Prenilacija flavonoidov je omejena na le nekaj rastlinskih družin, v katere sodijo tudi vse potencialne gostiteljske rastline hmeljevega bolhača. Poznavanje ključnih encimov povezanih z biosintezo bodisi atraktantov ali repelentov bo omogočalo lažji ekološko sprejemljiv nadzor škodljivca. Po predvidevanjih bo z vstopom Slovenije v EU spremenjena tudi zakonodaja, ki ureja gojenje konoplje. Tako bo verjetno hmeljev bolhač postal aktualen škodljivec tudi na tej kulturi. Škoda, ki jo bolhač povzroča zaradi obžiranja listov, se ne odraža le v manjši kakovosti in obilnosti pridelka, ampak so poškodovane rastline tudi bolj podvržene sekundarnim napadom in okužbam. Spoznanja pridobljena z raziskavo bodo prispevala k izdelavi vab atraktantov, uporabi repelentov, k izboru primernejših sort, ustreznem žlahtnjenju in k prilagoditvi agrotehničnih ukrepov ter k ekološko sprejemljivejšemu varstvu hmelja na sploh..
