Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv selena na pridelek gojenih rastlin

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
T430  Tehnološke vede  Tehnologija hrane in pijač 
Ključne besede
selen, pridelek, vrtnine, fotosinteza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15122  dr. Mateja Germ  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007 
2.  14082  dr. Radojko Jaćimović  Fizika  Raziskovalec  2004 - 2007 
3.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007 
4.  05964  dr. Jože Osvald  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2004 - 2007 
5.  04605  mag. Marija Osvald  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007 
6.  01873  dr. Vekoslava Stibilj  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007 
7.  20500  mag. Karmen Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007 
8.  08597  Zdenka Trkov    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
9.  17762  dr. Dragan Žnidarčič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2004 - 2007 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  18 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  11 
Povzetek
Že dalj časa je znano, da v Sloveniji v prehrani živali primankuje selena. Zadnje čase, pa je to ugotovljeno tudi za prehrano ljudi. Možna rešitev je foliarno gnojenje rastlin za prehrano ljudi s selenom, saj ga na ta način rastline lahko sprejmejo in vgradijo v pridelek. Potrebno pa je, glede na specifičnost naše tehnologije, klimatskih in talnih razmer, ugotoviti primeren odmerek selena. Zanimive so najnovejše ugotovitve v mednarodni znanosti, da ima selen lahko pozitiven učinek tudi na rastline, za njihovo rast in višino pridelka. To želimo s pomočjo ustreznih poljskih poskusov preveriti na radiču, oljnih bučah in ajdi, ki jih doslej s tega vidika še ni nihče proučeval. Določanje celotnega selena je zasnovano na hidridni tehniki atomske fluorescenčne spektrometrije (HG-AFS). Rutin in kvercetin bomo ugotavljali s HPLC, UV-B absorbirajoče snovi pa s spektrofotometrom. S spremljanjem pridelka in merjenjem fizioloških parametrov bomo ugotavljali ali ima selen lahko pozitiven učinek tudi na rastline, zlasti na buče, ajdo in radič. V vzorcih raziskovanih modelnih rastlin, zlasti radiča, oljnih buč in ajde bomo raziskovali vsebnost selena in njegovih zvrsti, pa tudi terminalni transport elektronov ter fluorescenco klorofila. Proučili bomo vpliv različnih tretiranj foliarnega dodajanja selena (različni odmerki) in pomen zaščite pred UV-B žarki za ugotovitev morebitne interakcije. Glede na specifičnost naše tehnologije, klimatskih in talnih razmer, bomo ugotavljali primeren odmerek selena, da se na rastlinah ne bi pojavile poškodbe in da bi dobili primerno, a ne pretirano vsebnost selena v pridelkih. Preizkušali bomo tehnike obogatitve vsebnosti selena izbranih rastlin, v obliki selenata oz. selenita in ugotovili najbolj primerno obliko selena in tehniko gnojenja. V program raziskav bodo vključeni tudi dodiplomski in podiplomski študenti ter mlada raziskovalka mag. Polona Smrkolj, univ. dipl. ing. živil. tehnol.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno