Projekti / Programi
Direktni in korelirani učinki dvosmerne selekcije na telesno maso piščancev
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
perutnina, pitovni piščanci, selekcija, telesna masa, rast
Raziskovalci (10)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
05098 |
dr. Peter Dovč |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
2. |
08187 |
dr. Antonija Holcman |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2004 - 2007 |
0 |
3. |
10412 |
dr. Simon Horvat |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
4. |
09755 |
dr. Milena Kovač |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
5. |
13006 |
dr. Nežika Petrič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
6. |
06832 |
dr. Jurij Pohar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
7. |
00886 |
dr. Janez Salobir |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
8. |
14933 |
dr. Dušan Terčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
9. |
17872 |
Robert Vadnjal |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
0 |
10. |
00921 |
dr. Silvester Žgur |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen raziskave je proučiti nekatere genetske parametre v populacijah linij piščancev, ki smo jih pri osmem tednu starosti selekcionirali na večjo oziroma manjšo telesno maso skozi trideset generacij. Izhodiščna linija D predstavlja moško linijo pitovnega tipa kokoši, linija D(PLUS) je selekcionirana na večjo in linija D(-) na manjšo telesno maso. Proučili bomo: spreminjanje razlike v telesni masi med linijama skozi trideset generacij, ocenili skupni učinek selekcije, realizirane heritabilitete za telesno maso po linijah in spolu, realizirane heritabilitete, kjer bo v izračunu upoštevana depresija zaradi inbridinga. Poleg direktnih učinkov selekcije bomo izračunali tudi korelirane učink na spolno zrelost, nesnost, maso jajc in maso dan starih piščancev ter valilnost.
V drugem delu raziskave želimo ugotoviti, kako se spreminjata hitrost rasti, nalaganje beljakovin ter sestava klavnih trupov piščancev v odvisnosti od linije (DPLUS in D-), spola in starosti (od 42. do 58. dneva starosti). V času rasti živali prihaja do sprememb v telesni masi in masi posameznih telesnih delov in tkiv, hkrati pa prihaja do sprememb v relativnih odstotkih posameznih telesnih delov in tkiv. Vsak telesni del oziroma tkivo ima svojo rastno krivuljo, vsaka krivulja pa svoj časovni razpon v točno določenem obdobju.