Projekti / Programi
Uporaba rastlinskih čistilnih naprav (RČN) za pripravo pitne vode
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.20.00 |
Tehnika |
Vodarstvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
B260 |
Biomedicinske vede |
Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija |
Pitna voda, priprava, rastlinske čistilne naprave
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
V lokalnih vodnih zajetjih, zlasti na podeželju, pogostokrat prihaja do prekomerne, predvsem mikrobiološke onesnaženosti, ki je največkrat posledica slabo varovanega vodovarstvenega območja. Kmetijska dejavnost lahko povzroči povečane vrednosti nitratov, ostankov pesticidov ter mikrobiološko onesnaženost. Obstoječe tehnološke rešitve (kot so npr. membranski in absorbcijski filtri) so predragi in upravljalsko prezahtevni za manjše vodooskrbne sisteme. Običajno uporabljeno kloriranje oz. ozoniziranje ne odstrani nitratov, ki so zdravju škodljive substance. Nitratov tudi ni možno odstraniti z adsorbcijskimi sredstvi (aktivno oglje, kremenčeva siga, diatomejska zemlja, itd.). Le te je možno odstraniti z reverzno osmozo ali pa kemijsko (ionski izmenjevalci, itd.). Od rastlinskih čistilnih naprav (RČN) pričakujemo določeno razreševanje vseh zgoraj naštetih problemov. Z ustreznim mehanskih sistemom odstranjevanja delcev (anorganskih in organskih) bi odpravili potrebo po dodatnem filtru. Pričakujemo, da bo možno z RČN-ji zelo učinkovito odstraniti vse mikroorganizme in to ne glede na to ali so fekalnega ali kakšnega drugega izvora. Z ustreznimi substrati in rastlinami se bodo znižale tudi vsebnosti nitratov, KPK, BPK-5, fosfatov, kovinskih ionov, itd. Z dosedanjimi raziskavami pri čiščenju različnih tipov odpadnih vod je to bilo že večkrat potrjeno. Z modelnimi in pilotnimi preizkusi bodo tako določene optimalne rešitve za odstranjevanje oz. zmanjševanje različnih polutantov ob prilagajanju dimenzij RČN, različnih substratov in raznovrstnih rastlin. Učinkovito kondicionirana voda bo potrebovala le najmanjšo predpisano količino klora, če bo tako s predpisi določeno. Učinkovitost sterilizacije na RČN bi primerjali tudi z drugimi uveljavljenimi postopki kot so: kloriranje, ozoniziranje, adsorbcija, UV sterilizacija in membranska filtracija. Tudi pri merjenju sposobnosti odstranjevanja organskih in anorganskih nečistoč s pomočjo RČN bi izvršili primerjavo z ostalimi tehnologijami (kemijsko odstranjevanje, adsorbcija, membranska filtracija, itd.).