Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba rastlinskih čistilnih naprav (RČN) za pripravo pitne vode

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   

Koda Veda Področje
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
Ključne besede
Pitna voda, priprava, rastlinske čistilne naprave
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24454  Barbara Breznik  Biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007 
2.  11495  dr. Darko Drev  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2004 - 2005 
3.  11790  dr. Tjaša Griessler Bulc  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007 
4.  27679  dr. Darja Istenič  Biologija  Raziskovalec  2006 - 2007 
5.  19044  Bogdan Macarol    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
6.  14836  dr. Nataša Smolar-Žvanut  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007 
7.  14877  dr. Alenka Šajn Slak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2004 - 2007 
8.  03065  dr. Danijel Vrhovšek  Biologija  Vodja  2006 - 2007 
9.  18509  mag. Katarina Vrhovšek  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2004 
10.  09835  Marjana Vrhovšek  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007 
11.  19043  dr. Maja Zupančič Justin  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2004 - 2007 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1509  Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo, d.o.o.  Brezovica pri Ljubljani  5834112 
Povzetek
V lokalnih vodnih zajetjih, zlasti na podeželju, pogostokrat prihaja do prekomerne, predvsem mikrobiološke onesnaženosti, ki je največkrat posledica slabo varovanega vodovarstvenega območja. Kmetijska dejavnost lahko povzroči povečane vrednosti nitratov, ostankov pesticidov ter mikrobiološko onesnaženost. Obstoječe tehnološke rešitve (kot so npr. membranski in absorbcijski filtri) so predragi in upravljalsko prezahtevni za manjše vodooskrbne sisteme. Običajno uporabljeno kloriranje oz. ozoniziranje ne odstrani nitratov, ki so zdravju škodljive substance. Nitratov tudi ni možno odstraniti z adsorbcijskimi sredstvi (aktivno oglje, kremenčeva siga, diatomejska zemlja, itd.). Le te je možno odstraniti z reverzno osmozo ali pa kemijsko (ionski izmenjevalci, itd.). Od rastlinskih čistilnih naprav (RČN) pričakujemo določeno razreševanje vseh zgoraj naštetih problemov. Z ustreznim mehanskih sistemom odstranjevanja delcev (anorganskih in organskih) bi odpravili potrebo po dodatnem filtru. Pričakujemo, da bo možno z RČN-ji zelo učinkovito odstraniti vse mikroorganizme in to ne glede na to ali so fekalnega ali kakšnega drugega izvora. Z ustreznimi substrati in rastlinami se bodo znižale tudi vsebnosti nitratov, KPK, BPK-5, fosfatov, kovinskih ionov, itd. Z dosedanjimi raziskavami pri čiščenju različnih tipov odpadnih vod je to bilo že večkrat potrjeno. Z modelnimi in pilotnimi preizkusi bodo tako določene optimalne rešitve za odstranjevanje oz. zmanjševanje različnih polutantov ob prilagajanju dimenzij RČN, različnih substratov in raznovrstnih rastlin. Učinkovito kondicionirana voda bo potrebovala le najmanjšo predpisano količino klora, če bo tako s predpisi določeno. Učinkovitost sterilizacije na RČN bi primerjali tudi z drugimi uveljavljenimi postopki kot so: kloriranje, ozoniziranje, adsorbcija, UV sterilizacija in membranska filtracija. Tudi pri merjenju sposobnosti odstranjevanja organskih in anorganskih nečistoč s pomočjo RČN bi izvršili primerjavo z ostalimi tehnologijami (kemijsko odstranjevanje, adsorbcija, membranska filtracija, itd.).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno