Projekti / Programi
Obnašanje slovenskih podjetij v globalni konkurenci
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
Mikroekonomija; ekonomska politika; velika, srednja in mala podjetja, investicije, defenzivno in strateško prestrukturiranje, vladanje podjetij, omrežje podjetij, grozdi, izvozna prisotnost slovenskih podjetij, investicije v znanje, podjetje v krizi, tehnološka podjetja.
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
Slovenija je ena redkih tranzicijskih držav, kjer privatizirana družbena podjetja predstavljajo osrednje jedro njenega gospodarstva. Na Madžarskem je na primer prišlo do prodaje podjetij tujcem, na Češkem pa imajo ključno vlogo tuja in na novo (de novo) ustanovljena podjetja (Svejnar 2003).
Za večino slovenskih podjetij je značilna izrazita usmerjenost na tuje trge, zlasti na trge EU (Prašnikar, Koman, Ahčan, 2002). Po velikosti in razvitosti poslovnih funkcij jih lahko v glavnem uvrstimo med "srednja" podjetja (Debeljak in drugi, 2002; Snaith, Walker, 2002). Temeljno teoretsko vprašanje je, ali gre za začasno obliko podjetij, ki se bodo bodisi razvila v "velika" podjetja, delniške družbe (Ricketts, 2002), bodisi bodo iskala svoje prednosti v majhni velikosti (Storey, 1994), ali gre za dolgotrajnejšo obliko podjetij, ki delujejo s svojimi značilnostmi. Podobno obliko podjetij namreč najdemo tudi v drugih centralno-evropskih držav (na primer "Mittelstand" podjetje v Nemčiji), pa tudi drugod po svetu (na primer skandinavske države).
Navedene značilnosti slovenskih podjetij zahtevajo temeljito analizo njihovega obnašanja in spremljanja odzivanj. Potrebno je seveda upoštevati, da so odločitve podjetij rezultat preteklih izkušenj in pričakovanj o prihodnosti in se v času spreminjajo tudi na osnovi novo pridobljenih informacij. Zato odzivanja podjetij niso enkrat za vselej dana. V tem je pravzaprav problem vodenja učinkovite ekonomske politike. Če želi najti najbolj sprejemljiv nabor svojih ukrepov, mora razpolagati z ustreznimi informacijami o obnašanju podjetij.
Raziskovalno skupino sestavljajo raziskovalci, ki z različnih vidikov analizirajo obnašanje slovenskih podjetij. Gre najprej za vprašanje učinkovitosti podjetij in dejavnikov, ki nanjo vplivajo. Zanima nas dinamična učinkovitost podjetij in investicijsko obnašanje podjetij na področju fiksnega kapitala in "mehkih" dejavnikov poslovanja podjetij. Preučujemo naložbe v lastniške deleže podjetij in oblikovanje omrežij podjetij. S tem v zvezi smo še posebej pozorni na oblikovanje grozdov in drugih strateških povezav. Spremljamo zunanjetrgovinsko dejavnost podjetij in njihovo občutljivost na zunanje šoke in preučujemo vpliv tržne strukture na poslovanje podjetij. V prestrukturiranju podjetij ločimo med strateškim in defenzivnim prestrukturiranjem. V tem okviru obravnavamo odnos podjetij do znanja in ravnanja z njim in širše s človeškimi viri. Naše preučevanje vključuje celoten splet podjetij, od najbolj dinamičnih, tehnološko razvitih podjetij do podjetij, ki se nahajajo v kriznem položaju. To je potrebno, da pridobimo dovolj kakovostne informacije za spremljanje tekočih ukrepov ekonomske politike in predlog novih. In nazadnje, raziskovalce združuje vprašanje, kako se spreminja sistem vladanje v preučevanih podjetjih in kakšen vpliv ima vladanje na posamezna področja delovanja podjetij in na ekonomsko učinkovitost.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna skupina svoje raziskovalno delo temelji na pogajalskem modelu in Nashovi obliki ravnotežja. To zadeva tako makroekonomsko (sektorsko) analizo gospodarstva, kjer se približuje Galbraithovemu "countervailing power" pojmovanju družbe, kot mikroekonomsko analizo, ki poudarja deležniški pristop v analizi organizacije. V tem pristopu so managerji usklajevalci interesov različnih deležnikov (delničarjev, države, zaposlenih). Za učence neoklasične ekonomije, ki gradi na samointeresu ekonomskih osebkov in tržnem mehanizmu kot nevidni roki, je bil ta pristop v zadnjih desetletjih podrejen. Ekonomska in okoljska kriza pa sta pokazali pomanjkljivosti (napake) tega pojmovanja. Ekonomsko modeliranje, ki postavlja v središče obravnave različne skupine odločevalcev in njihovo pogajalsko moč, je bilo uporabljeno že v članku Prašnikar in drugi (1994), ki proučuje obnašanje jugoslovanskega podjetja. Prašnikar in Svejnar (2007) v tem smislu prikazujeta investicijsko obnašanje in obnašanje slovenskih podjetij v delitvi plač zaposlenih v obdobju 1991-1995. Domadenik, Prašnikar in Svejnar (2008a) proučujejo defenzivno in strateško prestrukturiranje slovenskih podjetij v obdobju 1996-2001. Ta članek je bil objavljen v vrhunski reviji z visokim faktorjem vpliva (najvišji doslej med članki na ekonomskem področju v Sloveniji), kar kaže na to, da v sedanjem času navedeni pristop v svetovnem okviru pridobiva pomen. Slednji predstavlja miselno osnovo tudi v drugih pomembnih člankih, ki jih je objavila skupina. Tako na primer v članku Domadenik, Prašnikar, Svejnar (2008b), ki preučuje naložbe v R&D kapital podjetij in njegovo vrednotenje, v članku Prašnikar, Lisjak, Rejc, Štembergar (2008), ki podaja novo metodologijo za ugotavljanje tehnoloških, marketinških in komplementarnih sposobnosti podjetij, v članku Prašnikar, Škerl (2006), ki proučuje inovacijsko dejavnost in čas uvajanja novih proizvodov v farmacevtski industriji ter v članku Zupan, Kaše (2005), ki proučuje strateško funkcijo ravnanja s človeškimi viri v tranzicijskih državah. Naj omenimo tudi, da je bil v člankih Domadenik, Prašnikar, Svejnar (2008a, 2008b) uporabljen način modeliranja "mehkega" kapitala podjetij, ki prav tako pomeni inovacijo v svetovni literaturi.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo raziskovalne skupine je pomembno za razvoj Slovenije z več vidikov: 1) raziskovalna skupina se vključuje v svetovni trg znanja in s tega vidika prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije; 2) izsledki raziskovalnega dela so prek strokovnega delovanja članov raziskovalne skupine prisotni v temeljnih odločitvah slovenskega razvoja in razvoja slovenskih podjetij; 3) prek javnih občil in strokovnih člankov se širijo v slovenski prostor; 4) poslovna konferenca Portorož, kjer raziskovalci vsako leto predstavijo izsledke svojih raziskav, je najbolj uveljavljena poslovna konferenca na področju centralne in jugovzhodne Evrope; 5) člani raziskovalne skupine uvrščajo svoja spoznanja v študijske programe na dodiplomskem, magistrskem, doktorskem študiju ter v izobraževanje poslovnežev in strokovnjakov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
