Projekti / Programi
Vzporedni in porazdeljeni sistemi
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| 1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P175 |
Naravoslovno-matematične vede |
Informatika, teorija sistemov |
vzporedni računalniki, porazdeljeni sistemi, računalniške mreže, gruče, postopki, avtonomni in GRID sistemi, informacijski sistemi, formalne metode, procesna algebra, varnostni protokoli, obvladovanje zaupanja, računalniške simulacije, biomedicinska informatika, biomeritve
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03302 |
dr. Viktor Avbelj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
0 |
| 2. |
26454 |
dr. Matjaž Depolli |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2006 - 2008 |
0 |
| 3. |
09454 |
dr. Monika Kapus Kolar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
0 |
| 4. |
28492 |
dr. Damjan Kovač |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2007 |
0 |
| 5. |
06897 |
Tomaž Krištofelc |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
0 |
| 6. |
25632 |
mag. Igor Rozman |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2005 - 2008 |
0 |
| 7. |
05808 |
dr. Jože Rugelj |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
0 |
| 8. |
21555 |
dr. Marjan Šterk |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
0 |
| 9. |
11077 |
dr. Denis Trček |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
| 10. |
06875 |
dr. Roman Trobec |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2004 - 2008 |
0 |
| 11. |
20207 |
dr. Matjaž Vencelj |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2008 |
0 |
| 12. |
12990 |
dr. Matjaž Veselko |
Medicina |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
18 |
Povzetek
Vzporedno in porazdeljeno delovanje omogoča povečanje računalniške zmogljivosti ter združevanje in izkoriščanje obstoječih računalniških sistemov. Nadaljnji razvoj informacijskih tehnologij sloni v veliki meri na povezovanju računalnikov v mreže in skupke, ki bodo delovali na avtonomen način, prilagodljivo, zanesljivo in varno. Predlagane raziskave bomo usmerili v zasnovo in razvoj novih in učinkovitih postopkov za komuniciranje, porazdeljeno računanje in obdelave ter zajemanje in hranjenje podatkov. Raziskovali bomo sintezo porazdeljenih protokolov in njihovo formalno potrditev, kakor tudi nove vzporedne postopke, komunikacijske topologije in zanesljive ter varne komunikacije. V skupini sodelujejo poleg raziskovalcev s področja računalništva tudi raziskovalci iz področja medicine, telekomunikacij in industrije. Preskušali bomo načine za učinkovito uporabo vzporednih in porazdeljenih sistemov pri računsko zahtevnih računalniških simulacijah, v elektronskem poslovanju in pri učenju na daljavo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je prispeval nove temeljne teoretične rezultate na področju vzporednega in porazdeljenega procesiranja in zagotavljanja varnosti v komunikacijskih sistemih. Raziskave smo usmerili na vzporedne postopke in na medprocesorsko komunikacijo. Nove teoretične smo dosegli na področjih razvoja novih vzporednih postopkov, analize zahtevnosti, obvladovanja procesorskih ali komunikacijskih napak in na področjih javne varnostne infrastrukture. Razvili smo nove metode za učinkovitejše modeliranje in razvoj porazdeljenih sistemov. Teoretična dognanja in postopke smo povezovali tako, da bodo našli čim širšo možnost uporabe. Neposredne praktične rezultate, zanimive tudi v svetovnem smislu, smo dosegli na področjih, ki zahtevajo računsko intenzivne metode: prenos toplote in simulacijo toka tekočin na področju medicine in simulacije gibanja molekul v kemiji. Z novimi prijemi v vzporednem procesiranju in računalniško simulacijo smo povečali naš prispevek k osebni obravnavi pacientov in tako pripomogli k izbiri njim najprimernejših medicinskih postopkov. Pri molekularni dinamiki lahko s predlaganimi postopki bolje spoznavamo kemične lastnosti večjih množic molekul. Zaenkrat namreč lahko simuliramo le časovna razdobja, ki trajajo nekaj nanosekund. Z uporabo vzporednih računalniških postopkov pa se dolžina teh razdobij lahko znatno poveča, v idealnem primeru za tolikokrat kolikor imamo procesorjev. Glede varnosti v grid-ih in bodočih porazdeljenih avtonomnih sistemih je pomen našega prispevka v integraciji varnostnih politik. Raziskave na teh področjih so dale rezultate s pomembnim vplivom na zasnovo storitev elektronskega poslovanja in na obvladovanje tveganj.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave porazdeljenih sistemov so temeljne za razvoj Slovenije, saj omogočajo dostop aplikacijam do velikih množin podatkov in mrežnih resursov. Porazdeljeni sistemi, organizirani kot "grid", lahko naprimer omogoča večjo izrabo že investiranih sredstev v omrežja. Vsaka resna poslovna omrežna aplikacija zahteva ustrezne varnostne rešitve.Področje zagotavljana varnosti v porazdeljenih sistemih je zaradi splošne digitalizacije eden ključnih strateških vidikov vsake države. Računalniško podprto izobraževanje je ena od najpomembnejših sodobnih oblik vseživljenjskega izobraževanja, ki jo kot prioriteto postavljajo vse razvite družbe. Slovenija ima zaradi dobro razvite informacijsko-komunikacijske infrastrukture dobre pogoje, da z raziskovalnim in razvojnim delom pridobi pomembnejše mesto na tem področju. Uporabnost naših raziskav s tega področja je razvidna iz rezultatov projekta zdravstvene kartice Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS. V okviru našega raziskovalnega dela smo skupaj z raziskovalci iz industrije razvili modul za zgoščevanje videa, ki je postal tržna komponenta sodobne telekomunikacijske ponudbe. Z raziskovalci iz medicine razvijamo postopke za učinkovitejše zdravljenje in preprečevanje nevarnih bolezni. Avtonomno računalništvo, ki smo ga raziskovali v okviru programa, pomeni dolgoročno tehnološko usmeritev računalniško-informacijske sfere v državnih službah in industriji. Razvite metode so uporabne pri razvoju vsakršnih večagentnih sistemov, tako tehničnih kot socialnih. Z razvojem računalniških in mrežnih tehnologij se povečuje tudi tehnološki razvoj na drugih področjih. Na področju računalniških simulacij lahko npr. izvajamo računsko zahtevne simulacije naravnih pojavov, ki jih ni moč raziskovati samo s poskusi. S simulacijo ohlajanja srca v medicini lahko pripomoremo k še boljšemu uspehu srčnih operacij. Z mnogokanalnim EKG-jem smo skupaj z raziskovalci iz medicinskega področja uveljavili metode za natančnejše določevanja miokardne ishemije ter obdelavo in interpretacijo električnih signalov srca. Z raziskovalci s Kemijskega inštituta smo razvili nove vzporedne postopke na področju molekularne dinamike za spoznavanje lastnosti večjih množic molekul in atomov ter s tem prispevali k napredku naše farmacevtske industrije. Raziskovalne rezultate smo sprotno in uspešno predstavljali na delovnih srečanjih, znanstvenih konferencah in razstavah. Glavne dosežke smo objavljali v najpomembnejših revijah na našem raziskovalnem področju in s tem predstavljali Slovenijo kot državo, ki prispeva pomemben delež v svetovno zakladnico znanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
