Projekti / Programi
Imagniranje Drugega: konstituiranje Drugosti na primeru mingrantov (beguncev, prebežnikov in prosilcev za azil)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
antropologija etničnosti in nacionalizma, antropologija krajine, sedentarne ideologije, študije migracij, rasizem
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15173 |
dr. Alenka Janko Spreizer |
Humanistika |
Vodja |
2002 - 2004 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt se posveča antropološki analizi procesov socialnega konstruiranja Drugega na ozemlju, ki danes pripada Republiki Sloveniji. Zamišljen je predvsem kot etnografija o procesih konstruiranja kulturne in etnične razlike v slovenskem nacionalnem prostoru, pri čemer je poudarek na obdobju po letu 1991 in na ekskalaciji rasizma ob koncu leta 2000. Proučuje polja razmejevanja 1) ljudi, ki so migrirali na ozemlje Slovenije v obdobju, ko je ta pripadala še SFRJ, 2) ljudi, ki skušajo domnevno migrirati v Slovenijo bodisi uporabljajo ta prostor kot prehodni teritorij. Eno od osrednjih raziskovalnih vprašanj je kdaj, kako ter v katerih kontekstih se izoblikujejo kategorije tujosti, begunca, imigranta, pri čemer bomo proučevali v katerih kontekstih z omenjenimi koncepti manipulirajo različni akterji (lokalne in nacionalna politika, lokalno prebivalstvo, politične elite), predvsem v zvezi s teritorijem, prostorom in krajino. Preko etnografij, zlasti življenjskih zgodb in s pomočjo opazovanja z udeležbo bomo ugotavljali, kakšne so razlike pri interpretaciji migracij v času SFRJ in od osamosvojitve R Slovenije. Opazovali bomo procese socialnega izključevanja »drugih« populacij. Pri tem nas bo zanimalo, kako si t.i."avtohtoni prebivalci Slovenije" prilaščajo ozemlje kot svoj lastni teritorij, ki naj bi jim "naravno" pripadal. Opazovali bomo kakšne oblike iniciativ socialnega izključevanja pri tem prevzemajo in s kakšnimi argumenti to utemeljujejo. Proučevali bomo predvsem, kako različni akterji interpretirajo kulturno in etnično razliko med "njimi" in "nami", kakšne strategije izključevanja drugega pri tem uporabljajo in na katerih točkah se strategije argumentacije opirajo na rasizem oziroma se vanj iztečejo. Ukvarjali se bomo tudi z antropologijo politike, pri čemer nas bo predvsem zanimalo, kako omenjene kategorije prebežnikov, beguncev, azilantov, avtohtonih ipd. uporablja nacionalna politika, ki regulira ta vprašanja. V projektu bomo proučevali epistemološka vprašanja migracije in sedentarnosti, tujosti in avtohtonosti, s katerimi se ukvarja socialna antropologija. Zbirali bomo ljudske teorije 1) t.i. "avtohtonega" prebivalstva Slovenije, ki jih imajo o tujcih, prebežnikih, migrantih in beguncih; 2) migrantov, beguncev prebežnikov, prosilcev za azil, ki jih imajo o t.i. avtohtonih prebivalcih. Ti si po lastnih sedentarnih ideologijah, katere se lahko manifestirajo tudi kot sovražno razpoloženje do »tujcev«, prilaščajo pravico do manipuliranja z določenimi prostori zaradi sklicevanja na svojo lastno slovenskost, pri čemer so njihovi argumenti eksplicitno rasistični.
