Projekti / Programi
Reforma javnega sektorja: zdravstvo v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.02 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Javne službe |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
zdravstveno varstvo, sistem, izvajalci, zavarovalnice, storitve, stroški, ekonomika, primerjava, standardi
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Po vsem svetu zdravstveni sistemi v razvitih državah doživljajo različne načine preoblikovanja in vsem so v prvi vrsti skupni imenovalec poleg strokovnosti predvsem materialne (finančne) možnosti podpore dejavnosti. Zdravstveni sistem je vedno teže finanicirati tudi v Sloveniji, kjer je odstotek BDP oz. vse sredstev, namenjenih zdravstvu, primerljiv z EU, absolutni zneski pa so precej nižji. Razna utrjena načela, predvsem glede socialne pravičnosti, po eni in materialne zmožnosti družbe po drugi strani torej zahtevajo premike v gledanju na pridobivanje in porabo sredstev za zdravstveno varstvo.Medtem ko je v Sloveniji v preteklih letih ZZZS, skupaj z drugimi financerji še nekako uspeval usklajevati potrebe in možnosti, letos prvič napoveduje težave, obenem pa tudi z dosedanjimi kriteriji razdeljevanja sredstev nihče od uporabnikov ni bil zadovoljen. Vedno več od njih jih tudi prikazuje izgubo. Pri tem navajajo vrsto razlogov - od obsega fiksnih sredstev za plače po kolektivni pogodbi in drugih fiksnih stroškov do neizdelanih kriterijev glede obsega in vrednotenja posamezne dejavnosti. Če glede osnovne zdravstvene in specialistične dejavnosti morda še lahko trdimo, da so standardi dokaj definirani, to ne velja za hospitalni del sekundarnega zdravstvenega nivoja (bolnišnice), čeprav je prav ta največji porabnik sredstev. Kriteriji (standardi) glede vsebine in stroškov posamezne storitve niso izdelani, čeprav si jih vsaj na videz vsi želijo, ko zaznavajo razlike med posameznimi zavodi.Pilotni raziskovalni projekt izhaja iz navedenih dejstev in spoznanj. Medtem ko je sam primerjalne narave in poskuša potrditi oz. ovreči prepričanje o razlikah in potrebi po enotnih standardih na primeru štirih bolnišnic in ene od specialnosti, bi na podlagi njegovih izsledkov lahko prišlo, ob podpori izvajalcev in financerjev, do dosege širšega cilja - definiranja in uvedbe enotnih standardov na področju hospitalne dejavnosti oz. spremembe načina financiranja na podlagi opravljenih in standardiziranih storitev, kar je pomemeben korak k deklarirani želji po tem, da "naj denar sledi bolniku".Projekt je torej izrazito aplikativne narave. Vanj so ob sodelovanju Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in podpori Ministrstva za zdravstvo vključene štiri slovenske bolnišnice - tri splošne (Izola, Jesenice in Murska Sobota) in ena specialna (Bonišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj). Tako z njihovimi direktorji, kot tudi s predstojniki ginekološko-porodniških oddelkov in vodij finančno računovodskih služb so bili opravljeni uvodni in usklajevalni sestanki. na njih je bila za primerjave izbrana ginekološko-porodniška dejavnost in dogovorjeno, da se na podlagi podatkov za l. 2000 izberejo najpogostejše storitve oz. relevatni stroški. Slednji se primerjalno obdelajo za dvomesečno obdobje, s tem da smo skupaj določili izbor najbolj značilnih in za primerjavo relevantnih storitev, njihovih spremenljivk ter stroškov zanje. Bolnišnice sodelujejo v fazi zbiranja podatkov in zagotavljajo njihovo zanesljivost, pri čemer imajo strokovno, predvsem metodološko podporo zagotovljeno s strani VUŠ. Slednja zagotavlja analizo in interpretacijo podatkov, ob pomoči ožje in širše projektne skupine. Rezultati bodo posredovani sodelujočim v raziskavi, skupaj z vzpodbudo, da na podlagi ugotovitev iz nje začnejo ustrezne aktivnosti v pogajanjih z ustanovitelji in financerji. Te naj bi, ne glede na potrjeno ali ovrženo tezo raziskave, pripeljale do enotnih standardov posameznih storitev, za kar raziskava kot primer razčlenjevanja vsebin in njihovega vrednotenja daje pomembne temelje.
