Projekti / Programi
Prionske bolezni in njihova diagnostika
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
B750 |
Biomedicinske vede |
Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave |
B210 |
Biomedicinske vede |
Histologija, citokemija, histokemija, tkivna kultura |
B490 |
Biomedicinske vede |
Hematologija, zunajcelične tekočine |
B120 |
Biomedicinske vede |
Molekularna biofizika |
P310 |
Naravoslovno-matematične vede |
Beljakovine, encimologija |
T490 |
Tehnološke vede |
Biotehnologija |
monoklonska protitelesa, prioni, prionske bolezni, diagnostika, genotipizacija, NMR
Raziskovalci (21)
Organizacije (4)
Povzetek
Prionske bolezni predstavljajo grožnjo zdravju ljudi, hkrati pa se njihove posledice na evropsko gospodarstvo že merijo v milijardah dolarjev. Zaradi dolge inkubacijske dobe in v precejšnji meri nepojasnjenega načina prenosa med različnimi vrstami ter napredovanja same bolezni je danes nemogoče napovedati razsežnosti epidemije pri ljudeh. Zanesljiva diagnostika je zato izjemnega pomena za preprečevanje širjenja prionskih bolezni. Vsi diagnostični testi, ki so na voljo, temeljijo na protitelesih, ki pa ne razlikujejo med normalno (PrPc) in patološko obliko prionskega proteina (PrPSc). Idealni test naj bi razlikoval med obema oblikama, zato bi bil enostaven, hiter in tudi poceni. Na osnovi monoklonskih protiteles (MAbs), pripravljenih na Zavodu R Slovenije za transfuzijo krvi s pomočjo peptidnega fragmenta, izbranega iz primarne strukture humanega PrP bomo v okviru predlaganega projekta razvili in validirali zanesljiv test za diagnosticiranje prionskih bolezni. Poleg tega bomo različna MAbs uporabljali za raziskave človeških in živalskih prionskih beljakovin v različnih tkivih in telesnih tekočinah, predvsem v človeški krvi. Določili bomo frekvenco polimorfizma na kodonu 129 gena za PrP v slovenski populaciji ter poskusili ugotoviti njegovo vlogo pri bolezni. MAbs bodo služila tudi za raziskave molekularnih osnov prepoznavanja različnih oblik PrP. S pomočjo NMR meritev izotopsko označenega peptida bomo spremljali njegovo konformacijo v kompleksu s fragmenti protiteles, ki prepoznajo bodisi nativen bodisi patološko spremenjen protein. Iz tega bomo sklepali na konformacijo spremenjenega proteina oz. na spremembo v konformaciji, ki povzroča agregacijo prionskega proteina oz. nastanek bolezni. Proučevali bomo tudi, kako se prionski protein odziva na spremembe pogojev v okolici (pH, polarnost topila, ionsko jakost,...).