Projekti / Programi
Škodljivi vnosi in upravljanje balastnih vod v slovenskem morju
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.19.01 |
Tehnika |
Promet |
Prometna tehnika in tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
T300 |
Tehnološke vede |
Tehnologija vodnega prevoza |
balastne vode, tujerodne vrste, škodljive vrste, upravljanje, slovensko morje, koprsko pristanišče
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Ladje za varno plovbo neobhodno potrebujejo balastne vode. Balastne vode, napolnjene na enem koncu sveta in nato izpuščene na drugem, lahko vsebujejo tujerodne in/ali škodljive morske organizme. V svetu so danes dokumentirani številni primeri, ki imajo za posledico: škodljive vplive na zdravje ljudi (kolera, paralitična zastrupitev s školjkami - smrtni primeri.), škodljive vplive na okolje (zmanjšanje biotske raznolikosti in množičnosti avtohtonih vrst.) in gospodarsko škodo merjeno v milijardah dolarjev (marikultura, ribolov.).
Ladijske balastne vode so bile s strani številnih mednarodnih organizacij prepoznane kot vektor vnosa tujerodnih in/ali škodljivih organizmov. Za regulacijo te problematike je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) leta 1997 sprejela priporočila za preprečevanje prenosov - Resolucijo skupščine A.868(20), za leto 2002/2003 pa napoveduje tudi sprejem pravno-zavezujočih pravil v obliki konvencije. Nekatere države v svetu so zaradi zaščite sprejele izvajanje IMO priporočil oz. to področje uredile z lastno zakonodajo.
V mednarodni (medcelinski) pomorski promet so vključena tudi pristanišča severnega Jadrana, med njimi tudi koprsko pristanišče. Balastne vode na tem območju z ladij izpuščajo brez nadzora. Na osnovi v svetu dosedaj opravljenih raziskav postavljamo hipotezo, da se razne tujerodne vrste in drugi potencialno škodljivi organizmi v veliki meri nahajajo tudi v balastnih vodah, ki jih ladje izpuščajo v koprskem pristanišču.
Problematika v svetu v zadnjem desetletju, predvsem pa v zadnjih nekaj letih, dosega vse večje razsežnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti na specifiko našega okolja, tako v smislu naravnega okolja kot iz vidika organizacije služb vpetih v sistem pomorskega prometa, pravnega vidika in drugih.
Na teh osnovah temeljijo tudi cilji raziskovalnega projekta, ki so:
- raziskava razsežnosti tega pojava v slovenskem morju s poudarkom na koprskem pristanišču ter
- predlaganje smernic za preprečevanje vnosov s škodljivimi posledicami, skladno z mednarodno in slovensko zakonodajo ter organizacijo udeležencev pomorskega prometa v Sloveniji.