Projekti / Programi
Rogovje srnjadi kot akumulacijski in odzivni bioindikator onesnaženosti okolja
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.03.03 |
Naravoslovje |
Biologija |
Ekosistemi |
Koda |
Veda |
Področje |
B280 |
Biomedicinske vede |
Živalska ekologija |
B340 |
Biomedicinske vede |
Živalska anatomija, živalska morfologija |
srnjad, rogovje, zobovje, bioindikacija, onesnaženost okolja, nihajoča asimetrija
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Onesnaženost okolja lahko ugotavljamo s pomočjo bioindikatorjev – organizmov, ki s svojo zgradbo in življenjskimi funkcijami odražajo delovanje onesnažil v okolju. Rogovje srnjadi ima zaradi svojih lastnosti (visoka stopnja kopičenja onesnažil; vsakoletna rast omogoča zelo visoko stopnjo standardizacije metode; enostavna dostopnost zgodovinskih vzorcev v dobro datiranih trofejnih zbirkah) izjemen potencial za akumulacijsko (vsebnosti onesnažil v rogovju odražajo izpostavljenost tem snovem v okolju) in odzivno (nihajoča asimetrija rogovja je lahko odličen pokazatelj izpostavljenosti stresu, vključno z delovanjem onesnažil) bioindikacijo v času in prostoru. Z meritvami vsebnosti težkih kovin (Pb, Cd, Zn), fluoridov in žvepla v zgodovinski seriji rogovja srnjadi, uplenjene v Šaleški dolini, Zgornji Mežiški dolini (emisijsko izpostavljeni območji Slovenije) in v okolici Notranjskega Snežnika (kontrolno območje) bomo določili časovne spremembe v obremenjenosti ekosistemov s temi skupinami onesnažil vsaj za petdeset let nazaj; z določitvijo razmerja stabilnih izotopov Pb bomo skušali določiti najpomembnejše vire emisij, ki so v določenem obdobju najbolj onesnaževali okolje, kar bo posredno omogočilo tudi oceno uspešnosti sanacijskih ukrepov na velikih točkovnih virih emisij v severni Sloveniji. Vzporedne meritve nihajoče asimetrije (neusmerjene razlike med levo in desno vejo rogovja kot bilateralnega sekundarnega spolnega znaka, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti različnim dejavnikom stresa) bodo omogočile spremljavo biološkega vpliva onesnažil na izbrane osebke srnjadi (ohranitveni vidik raziskave) in razvoj nove metode odzivne bioindikacije, katere splošne prednosti bodo splošna možnost uporabe, enostavnost, hitrost in nizki stroški. Predlagan raziskovalni projekt ima velik aplikativni pomen, in sicer v smislu ocene uspešnosti sanacijskih ukrepov ter določitve najpomembnejših virov emisij v času in prostoru.