Projekti / Programi
Flora, favna in vegetacija Slovenije in sosednjih območij
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
B290 |
Biomedicinske vede |
Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kmotaksonomija, fiziologija brezžilnih rastlin |
B300 |
Biomedicinske vede |
Paleobotanika, filogeneza, palinologija |
B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
Biogeografija/Botanika/Ekosistemi/Evolucija/Fitogeografija/Flora/Favna/Fitocenologija/Horologija/Palinologija/Sistematika/Sinsistematika/Vegetacija/Zoogeografija/Zoologija
Raziskovalci (25)
Organizacije (1)
Povzetek
Program je nadaljevanje projekta Flora, favna in vegetacija Slovenije in sosednjih območij, ki že več desetletij poteka na Biološkem inštitutu in ga je do nedavnega vodil dr. Narcis Mršić. Raziskovalo se bo predvsem kopenske ekosisteme: floro, vegetacijo, paleovegetacijo, favno in zoocenozo Slovenije in sosednjih območij. Program je bil do sedaj "tujek" na polju biologija in smo prepričani, da bo na novem področju Narava in kultura Slovenije in Slovencev našel mesto, ki mu z nacionalnega vidika pripada.Program je sestavljen inter- in intradisciplinarno, saj je predvideno, da bomo zastavljeno problematiko kompleksno raziskovali na področjih taksonomija, biogeografija, ekologija in evolucija. Obsega štiri osnovne sklope, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Njihova kombinacija daje rezultate na višji ekosistemski ravni. (1) Floristični del obsega raziskovanje taksonov višjih rastlin, njihovo pojavljanje, razširjenost, endemizem in polimorfizem. (2) Zoološki del obravanava sistemiziranje, proučevanje ekoloških značilnosti, pojavljanje in razširjenost kopenskih in sladkovodnih živalskih skupin, kot so hrošči, metulji, mehkužci in pajki. (3) Palinološki del se ukvarja z raziskavami vegetacije v času zadnjih poledenitev in po njih na podlagi mikro in makro ostankov. (4) Proučevanje vegetacije temelji na standardni srednjeevropski Braun-Blanquetovi metodi, v katero se vključujejo nekateri sodobni postopki (npr. numerične analize). V okviru proučevanja vegetacije bodo obravnavani vsi glavni tipi vegetacije Slovenije (gozdovi, travišča, vodna in obvodna vegetacija, robovi, ruderalna in alpinska vegetacija). Poleg temeljnih raziskav bomo del raziskav posvetili tudi sistematičnemu proučevanju, zbiranju in evidentiranju podatkov in gradiva o živem svetu Slovenije ter izdelali kataloge in karte razširjenosti posameznih skupin. Obenem pa bomo dopolnjevali tudi inštitutske zbirke (palinološko, malakološko, lepidopterološko, koleopterološko, itd.).Predvidevamo, da bodo vsi podatki zajeti v geografsko informacijski sistem, ki že deluje v okviru inštituta in da bo del rezultatov postopno predstavljen tudi na medmrežju.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje in razvrščanje živega sveta ima velik pomen tudi za znanost v širšem smislu; naj naštejemo le nekaj konkretnih področij npr. agronomija, gozdarstvo, varstvo okolja, varstvo naravne in kulturne dediščine, (eko)turizem, farmakologija, fitomedicina in veterina.Ugotovimo lahko, da je poznavanje naše naravne dediščine v primerjavi z drugimi evropskimi državami pomanjkljivo in je potrebno v naslednji letih pospešiti tovrstne raziskave tudi v Sloveniji. Z našimi raziskavami zastopamo Slovenijo v mednarodnih znanstvenih tokovih. Le tako bodo podatki o našem živem svetu upoštevani in priznani tudi v tujini. Naravna dediščina Slovenije je zaradi svoje velike biotske raznovrstnosti eden izmed pomembnih dejavnikov pri uveljavitvi naše države.Raziskave imajo velik pomen tudi pri vključevanju Slovenije v evropske integracijske procese, kjer lahko sodelujemo pri skupnih evropskih inštitucijah (npr. Evropski okoljski agenciji) kot regionalni sodelavci (npr. kartiranju habitatov, registri ogrožnih vrst, itd.).
Pomen za razvoj Slovenije
Medtem ko ima veliko evropskih držav že zelo podrobno preučeno floro, favno in vegetacijo, je v Sloveniji, tudi zaradi njene naravne raznolikosti, še veliko neraziskanega. Poznavanje živega sveta je temelj nacionalne identitete in s tem državnosti vsake države.Raziskave pestrosti živih bitij oz. biotske raznolikosti, ki jih predlaga program, so močno pridobile na pomenu po podpisu konvencije o biološki raznovrstnosti (1992) in njeni ratifikaciji. Po tej konvenciji je vsaka država dolžna ugotoviti sestavne dele biotske raznovrstnosti ter spodbujati in pospeševati raziskovalne dejavosti, ki pripomorejo k varstvu in uravnoteženi rabi prostora.Raziskave so tudi neposredno uporabne pri oceni vplivov na okolje pri posegih v prostor, prostorskem planiranju, pri raznih tehničnih ukrepih inženirske biologije. Poudariti velja, da redno skrbimo za pretok naših spoznanj v prakso s številnimi elaborati za Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in zveze, Savske elektrarne, Regionalne zavode za zaščito kulturne in naravne dediščine, DARS, če naštejemo le nekaj najpomembnejših.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo