Projekti / Programi
Radiološko varstvo okolja
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| 2.15.00 |
Tehnika |
Meroslovje |
|
| 1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
| B700 |
Biomedicinske vede |
Okoljsko zdravstvo |
| P180 |
Naravoslovno-matematične vede |
Meroslovje, fizikalna instrumentacija |
| P230 |
Naravoslovno-matematične vede |
Atomska in molekularna fizika |
radioaktivnost, kontaminacija okolja, meritve radioaktivnosti, dozimetrija, termoluminiscenca, kalibracija, metrologija, etaloni, modeliranje, umetne nevronske mreže, jedrske merilne tehnike, elementne analize, radioekologija, varstvo pred sevanji
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
18 |
Povzetek
Program skupine zajema razvoj in atestiranje metrološko podprtih laboratorijskih merilnih metod, merilnih metod in-situ, matematičnih modelov za obdelavo merskih podatkov, modelov razširjenja onesnaževanja ter razvoj merilne instrumentacije na osnovi jedrskih merilnih metod. Program sestavljajo tudi raziskave v radioekologiji, raziskave fizikalnih modelov migracije radionuklidov ter elementne analize v različnih okoljih (zrak, voda, zemljine, materiali). Na področju spektrometrije gama program obsega karakterizacije detektorjev, razvoj metod izračuna aktivnosti s kaskadnimi razpadi v razsežnih vzorcih, karakterizacije nehomogenih vzorcev, razvoj metod izračuna izkoristkov za vzorce nepravilnih oblik, detekcijo nevtronov s spekrometri gama ter razvoj aktivnih ščitov. Na področju elementne analize bomo razvijali izredno občutljive tehnike rentgenske fluorescence za analizo težkih kovin v vzorcih iz okolja.Primerjalna raziskava etalonov za absorbirano dozo ionizirajočega sevanja bo usmerjena na eni strani na izboljšave merilne tehnike pri meritvah majhnih tokov, s ciljem skonstruirati neodvisni etalon električnega toka v merilnem območju nanoamperov, na drugi strani pa na primerjalne študije etalonskih ionizacijskih celic v sodelovanju z mednarodnimi laboratoriji za dozimetrične standarde. Pri meritvah nizkih sevalnih doz na nivoju naravnega ozadja je optimizacija merilnega sistema ključnega pomena. Program bo s primerjalnimi raziskavami potekal deloma v sodelovanju z evropskim metrološkim združenjem EUROMET.Nadaljevali bomo z razvojem termoluminiscenčnega detektorja optimiziranega za meritve v okolju. Poudarek je na dosegu maksimalne občutljivosti za sevanje gama in ustrezni energijski kompenzaciji za določanje nizkoenergijskih doz. V sodelovanju z Mikroanalitskim centrom MIC se odpira tudi možnost optimiziranja detektorjev za nevtronske doze. Raziskava bo usmerjena v testiranje različnih kombinacij TLD materialov in absorpcijskih filtrov.Pri študiju razširjenja onesnaženja bomo raziskovali modele napovedovanja v pogojih razgibanega terena, šibkih vetrov in temperaturnih inverzij, kar je značilno za Slovenijo. Predmet raziskav so predvsem diagnostični modeli od katerih so najobetavnejši Lagrangeovi modeli delcev s 3D rekonstrukcijo vetrovnih polj. Raziskave pa bodo zajele tudi prognostični nehidrostatični model in modele na osnovi umetnih nevronskih mrež.
Pomen za razvoj znanosti
Spektrometrija gama je danes v svetu rutinska metoda za dolocevanje sevalcev gama v vzorcih iz okolja. Natancnost metode je med drugim pogojena tudi z umeritvijo spektrometra. V skupini razvijamo in uporabljamo lastno metodo umeritev s karakterizacijo lastnosti detektorja s tockastimi viri sevanja, kar v svetovnem merilu predstavlja novost.
Razumevanje fizikalnih osnov rentgenske fluorescence je pomembno pri uvajanju in uporabi obcutljive tehnike rentgenske fluorescencne spektrometrije, ki se danes v svetu uporablja kot obcutljiva analizna metoda na razlicnih vzorcih iz okolja, geoloških in industrijskih vzorcih, itd. V skupini smo razvili tudi svoj kompaktni, prenosni analizator (programsko in strojno opremo), ki predstavlja dosežek v mednarodnem merilu. Raziskave modelov za napovedovanje razširjenja onesnaženja v ozracju na osnovi umetnih nevronskih mrež predstavljajo novost v svetovnem merilu. Modeli so enostavnejši in kvalitetnejši, njihovo uporabo pa je možno prenesti tudi na druga podrocja. Mednarodne primerjalne terenske meritve radioaktivnosti v okolju, ki jih vsako leto organiziramo ali smo soorganizatorji v eni od držav srednje Evrope, prispevajo k harmonizaciji hitrih merilnih metod, kar je v primeru jedrske ali radiološke nesrece širših razsežnosti odlocilnega pomena za hitro, ucinkovito in usklajeno ukrepanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj modernih metrološko podprtih merilnih metod in detektorjev v radiologiji, radioekologiji, ekologiji, raziskavi materialov in gospodarstvu predstavlja podroeje, ki ga mora zaradi lastne zašeite in varnosti obvadati vsak narod. Današnja zapletena problematika ožjega in širšega okolja, zlasti na podroeju radioloških meritev in radioekoloških raziskav, zahteva v Sloveniji obstoj majhne, vendar strokovno kompetentne skupine, ki je sposobna implementirati nove sodobne postopke v rutinske meritve, jih metrološko nadzorovati in v primeru izrednih dogodkov prevzeti glavno breme raziskav, meritev in ocen posledic. V vseh deželah razvitega sveta obstajajo skupine (institucije) katerih naloga je razvoj, uvajanje, umerjanje in atestiranje merilnih postopkov, naprav in instrumentacije. Nacionalni laboratorij za dozimetriene standarde edini v Sloveniji vzdržuje etalon za absorbirano dozo ionizirajoeega sevanja. Razvoj in uvajanje analiznih metod pri študiju onesnaženosti okolja bodo omogoeile statistieno bolj utemeljene ocene stanja onesnaženosti. Modeli razširjanja onesnaženja pa so v pomoe pri ocenjevanju vpliva saj meritve nikoli na pokrijejo celotnega vplivnega podroeja.Program je pomemben in primeren za široko vzgojo Nenazadnje je tovrstno znanje pomembno pri kreiranju naše regulative (priprava strokovnih podlag) še posebno ob vstopanju Slovenije v evropsko skupnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
