Projekti / Programi
Historično-filozofske raziskave
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H150 |
Humanistične vede |
Filozofija specialnih ved |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| H200 |
Humanistične vede |
Teorija zgodovine |
filozofija zgodovina, zgodovina filozofije, zgodovina politične misli, zgodovina konstitucije prava, države in državnih inštitucij, filozofska antropologija, multikulturalizem, pojmovna zgodovina.
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Program pojma "historično" ne definira ozko disciplinarno v pomenu filozofije zgodovine ali pa zgodovinopisja. "Historično" je v programu razumljeno kot tista točka, kjer se v filozofske probleme in koncepte vpisuje bodisi njihova časovno-genetična dimenzija bodisi njihovo širše zunajznanstveno in znotrajznanstveno okolje. Program historično-filozofskih raziskav bo potekal na dveh poglavitnih oseh.
Prva os raziskav je posvečena ponovnemu premisleku filozofsko relevantne zgodovine politične misli, saj je razumevanje oblikovanja moderne politične misli bistvenega pomena za kritičen spoprijem z vprašanji refleksije politike v postmodernem obdobju. Večkrat se namreč dogaja, da kritika moderne politične misli nereflektirano sprejema tiste zgodovinske problematike, avtorje ter razlage "virov", "razvoja" in "prelomnih točk", kakršne je skonstruirala prav moderna politična misel.Pri tem se bodo raziskave osredotočale na naslednje teme: koncipiranje oblasti, iznajdba države, predvsem artikuliranje pojma države kot tipično moderne oblike oblasti; utemeljevanje in legitimiranje države, vodila in nasveti za njeno delovanje; problematika suverenosti, tako imenovanega "absolutizma", vojne in miru ter maksim delovanja države; meddržavni odnosi in oblikovanje sistema držav, zamisli o "ravnotežju sil", ideje mednarodnega prava (ius gentium) in mirovnega prava (ius pacis); projekti evropskega povezovanja in odnosi evropskega sistema držav do neevropskega sveta; razdružitev političnih inštitucij in naroda; vprašanje razmerja med politiko in religijo, vprašanje sekularne oblasti, rekonstrukcija artikulacije on instituiranja sekularne oblasti po nastanku krščanstva, zlasti po vzpostavitvi krščanstva kot uradne religije rimskega cesarstva; politizacija vere in izbruh verskih fundamentalizmov v postmodernem obdobju.
Druga os historično-filozofskih raziskav so raziskave s področja zgodovine filozofije. Raziskave zgodovine filozofije bodo izhajale iz delovne hipoteze, da predstavlja srednjeveška filozofija točko preseka med antično episteme in novoveško filozofijo oziroma kontinuiteto z antično filozofijo pa tudi že rez z njo, ki se je dovršil v novem veku. Osredotočale se bodo na naslednje teme: vprašanje kontingentnosti v antični, srednjeveški in novoveški filozofiji; vprašanje gotovosti spoznanja in problematika skepticizma v srednjem veku; razprava o naravi razlike med bistvom in bitjo v ustvarjenih entitetah; analiza geneze in učinkovanja pojma creatio ex nichilo; epistemološka relevantnost nominalizma; vprašanje razmerja med teologijo in filozofijo v srednjem veku; razvoj srednjeveških teorij o naravi in funkcijah jezika (logika, semantika, spekulativna gramatika); vprašanje univerzalij; razmerje novoveške filozofije do srednjega veka. Raziskave iz zgodovine filozofije se bodo torej osredotočale na tiste aspekte metafizike, epistemologije, filozofije narave in filozofije jezika, ki so kljub svoji historični dimenziji nekako še vedno relevantni za sodobne filozofske diskusije. Sestavni del historično-filozofskih raziskav so tudi filozofsko relevantne raziskave pojmovne zgodovine in priprava ustreznih filozofskih geslovnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Na mednarodni ravni se projekt umešča v tiste sodobne razprave v politični filozofiji in teoriji, ki opozarjajo, da ja bila problematike zgodovine politične misli vse prevečkrat določena s sprejemanjem vrednot in vprašanj dnevne politike, tako da je bil ustvarjen vtis, da je razvoj politične misli napredovanje demokratičnega političnega sistema. Tako je danes opazno povečano zanimanje za vprašanja konstitucije oblasti, za razmerje med problematiko vojne ter miru in podobo "razvoja politične misli", vprašanja mednarodnega prava in za natančno analizo pojmovanja političnih institucij in njihovega pomena v času oblikovanja moderne. Prav tako je v sodobni filozofski, družboslovni in humanistični literaturi opazno prizadevanje po poglobljeni analizi vprašanj sekularizma in.Raziskave zgodovine filozofije, se umeščajo v tisto perspektivo proučevanja zgodovine filozofije, ki skuša s ponovnim premislekom temeljnih filozofskih konceptov, kot so se ti konstituirali v preteklih filozofskih diskurzih, opozoriti na to, da je filozofsko-historična analiza ključ za razumevanje sodobne filozofske misli. V mednarodnih znanstvenih razpravah je še posebej opazen tako kvantitativen kot kvalitativen napredek pri raziskavah srednjeveške filozofije. V nasprotju s tradicionalnim pristopom sodobne raziskave ne izhajajo več iz predpostavke o domnevni "superiornosti" določenih tem ali avtorjev, ampak skušajo analizirati filozofsko relevantne probleme najrazličnejših področij.
Pomen za razvoj Slovenije
Historično-filozofske raziskave so zastavljene kot konstitutivni moment razvijanja konsistentne in celovite filozofske misli v Sloveniji. Zlasti za raziskave zgodovine političnofilozofske in politične misli velja, da postavljajo v ospredje nujnost interdisciplinarnega in multidisciplinarnega znanstvenoraziskovalnega pristopa. Cilj raziskav zgodovine političnofilozofske in politične misli je razdelati koncepte in metode, ki so ključnega pomena za politično filozofijo, politično teorijo in filozofijo zgodovine (pojem konstitucije oblasti, konstitucije države, problemi vojne in miru, prava in veljavnosti zakona itn). Na ta način bo program prispeval k razjasnjevanju konceptualne artikulacije ključnih političnofilozofskih in političnopravnih pojmov, prav tako tudi k boljšemu razumevanju zgodovine politične misli, filozofije, politične teorije in jurisprudence v Sloveniji. Raziskave zgodovine filozofije bodo zapolnile bistveno vrzel v filozofski misli v Sloveniji, saj gre za področje, ki je bilo v preteklosti, z redkimi izjemami, zelo slabo raziskano. Raziskave povezujejo dva pristopa, "šolsko" podrobno obdelavo specialnih problemov določenega avtorja in navezavo na širši problemski kontekst, pri čemer iščejo tiste koncepte in pojme, ki oba pristopa povezujejo. Na ta način se bo raziskava lahko plodno vključila v že obstoječe raziskave zgodovine filozofije kot tudi v raziskave sodobne filozofije, ki potekajo v Sloveniji. Cilj raziskav zgodovine filozofije je osvetliti njene temeljne koncepte in probleme ter z ustrezno znanstveno ravnijo raziskav omogočiti vključitev slovenskega raziskovanja zgodovine filozofije v primerljive mednarodne projekte in razprave. Še posebej je raziskovalni program pomemben za Slovenijo, ker je v njegovem okviru predviden prevod nekaterih temeljnih del iz zgodovine filozofije, ki jih v slovenščini še nimamo, so pa conditio sine qua non za razvoj znanstvenega dela na tem področju. Na to se navezuje tudi priprava geslovnikov in leksikalnih zbirk, ki je konstitutivni del izgradnje filozofske infrastrukture v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
