Projekti / Programi
Estetika in filozofija kulture
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| H315 |
Humanistične vede |
Estetika |
ključne besede: estetika, filozofija umetnosti, filozofija kulture, kritična teorija, fenomenologija, sodobna zgodovina umetnosti, okularocentrizem, vizualna kultura, filozofija, subjekt, ideologija
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
06589 |
dr. Aleš Erjavec |
Filozofija |
Vodja |
2001 - 2003 |
755 |
| 2. |
11486 |
dr. Marina Gržinić Mauhler |
Filozofija |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
1.730 |
| 3. |
20023 |
dr. Ernest Ženko |
Filozofija |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
235 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen raziskovalnega programa je razvijati področji estetike (razumljene kot filozofije umetnosti) in filozofijo kulture.V zadnjem desetletju je estetika postala ena od osrednjih filozofskih ved, saj se prek nje v filozofsko obravnavo vrača vrsta tem in problemov, ki daleč presegajo nekoč ozke meje umetnosti in ozke meje disciplinarno zastavljene estetike: problemi subjekta, ideologije, postmoderne družbe, konca zgodovine in konca zgodovine umetnosti, odnos med imaginarnim in simbolnim, simbolizacija, razlaga kulture kot sfere simbolnih form, itd. Vzporedno z refilozofikacijo estetike ter preseganjem njenih tradicionalnih meja je nastala vrsta novih konceptualizacij estetike, med katerimi omenimo zlasti dve: transkulturalno estetiko (W. Welsch) ter estetiko kot filozofijo kulture razumljene v Cassirerjevi tradiciji filozofije simbolnih form (H. Paetzold).Novejši razvoj estetike je tako samodejno vodil k drugačni določbi predmeta estetike: estetika ni bila več (zlasti) teorija umetnosti in filozofija lepega, pač pa se je pričela spreminjati v filozofijo kulture, nenazadnje zato, ker se je zlasti v postmoderni dobi odnos med umetnostjo in kulturo bistveno spremenil: umetnost ni več zgolj elitna umetnost in kultura ni več zgolj potrošna in množična kultura. V današnjih razmerah je potrebno ta odnos razumeti in konceptualizirati širše, pri čemer sta ključnega pomena tradiciji kritične teorije ter fenomenologije. Z njuno pomočjo lahko dojamemo sedanje in polpretekle transformacije v umetnosti in kulturi ter skušamo prevrednotiti polpreteklo estetiško in kritiško tradicijo, ki zavestno ali spontano izhaja iz tradicije institucionalne teorije umetnosti (A. Danto, G. Dickie), ki je bila ustrezna v dobi neoavantgard, je pa povsem nezadostna v sedanjih postmodernih razmerah.Posebna pozornost raziskovalnega programa je posvečena vizualni umetnosti in kulturi, saj ti dve v dobi okularocentrizma predstavljata ključen pojav, ki sedanjost tudi bistveno razlikuje od modernistične polpreteklosti. V tem okviru velja poudariti pomen analiz umetnosti in kulture, ki sta povezani z nastankom novih tehnologij ter splošno vizualizacijo, ki sovpada z vsesplošno estetizacijo našega okolja, ta pa pogosto vodi do anestetizacije.Raziskovalni program je naravnan mednarodno, čeprav hkrati nenehno upošteva pomen vprašanj, ki se jih loteva, za slovensko družbo. Ta ni le vedno integralnejši del evropske in globalne družbe, pač pa tudi specifičen prostor, ki je na prepihu različnih kulturnih tradicij, umetniških trendov ter teoretskih usmeritev. Ravno ta raznovrstnost postavlja slovenski kulturni in teoretski prostor v poseben položaj ter mu omogoča pluralnejši teoretski pogled v primerjavi s številnimi tujimi okolji.Navedene ugotovitve bodo izhodišča raziskovalnega programa, ki bo nenehno integriral posebna znanja s področja estetike in filozofije kulture v širšo humanistično zavest naše družbe.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je izrazito mednarodno naravnan, saj zlasti v sedanjem času kultura, umetnost, estetika, filozofija in teorija nasploh nikakor ne morejo obstajati in relevantno delovati, ne da bi bile vpete v svetovni intelektualni prostor. Dosedanji rezultati sodelavcev na projektih, ki so del raziskovalnega programa omogočajo, da bo tudi v prihodnosti naše estetiško raziskovanje pustilo pečat v svetovni estetiki ter bo hkrati njen integralni del. Hkrati je namen program tudi, da najnovejše tuje relevantne dosežke estetike in filozofije kulture predstavi slovenski strokovni in širši javnosti ter tako prispeva k čim večjemu kritičnemu pretoku idej.Namen raziskovalnega programa je ne le uveljaviti slovenske raziskovalne dosežke, pač pa tudi prispevati k uveljavljanju kulture našega geografskega in zgodovinskega prostora v svetovnih okvirih, kar pa je možno le s pomočjo teoretsko tehtne in prepričljive filozofske analize.
Pomen za razvoj Slovenije
Metodološko izhodišče je, da je Slovenija integralni del svetovnega prostora, kar pomeni, da morajo program ter njegovi raziskovalni rezultati prispevati k pretoku idej, in novih dosežkov ter hkrati spodbujati slovensko strokovno in siceršnjo javnost k spoznavanju teh dosežkov in k vzpostavljanju zveze med našim in mednarodnim kulturnim prostorom. Prek spoznavanja razlik je šele možno vzpostaviti realen odnos do lastnih specifičnosti, med katere sodita kulturna raznovrstnost ter teoretski in nazorski pluralizem. Ti dve specifičnosti sta hkrati veliki kvaliteti naše kulture, zato je ena od nalog programa, da ju pomaga krepiti in hkrati reflektirati. Obe se smiselno umeščata v sodobno zahtevo ohraniti lokalne značilnosti ter hkrati upoštevati, poznati in razvijati globalne tendence. Eden od namenov raziskovalnega programa je pokazati na produktivnost napetosti med tema dvema okviroma, ključno mesto te napetosti pa so zelo pogosto umetnost, kultura ter njune teoretske interpretacije in vrednotenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
