Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B360 |
Biomedicinske vede |
Živalska fiziologija |
| B380 |
Biomedicinske vede |
Živalska etologija in psihologija |
elektrofiziologija, etologija, vedenje, molekularna biologija, metabolizem,
kemoreceptorji, voh, EOG, okus, kodiranje, ribe,
ERG, mikrorespirometrija, dihalni pigmenti, kalcij, žuželke
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
VEDENJSKE IN ELEKTROFIZIOLOŠKE RAZISKAVE VOHALNEGA KODIRANJA PRI RIBAH Mehanizmi vohalne transdukcije so bili v zadnjih deset letih dokaj drobro pojasnjeni, molekularno biološke metode omogočajo kloniranje možnih receptorskih beljakovin, G proteinov in drugih elementov v transdukcijski verigi. V tem trenutku sta pomembna problema (1) potrditev, da so klonirane možne receptorske beljakovine res vohalni receptorji in (2) razmestitev receptorjev na vohalnih celicah in situ. Razmestitev čutilnih mehanizmov po nekaj milijonih vohalnih celic je vroča tema, ki jo jeseni 1998 obravnavajo kar na dveh tematskih srečanjih raziskovalcev voha. Hipoteze molekularnih biologov o razmestitvi vohalnih receptorjev po milijonih vohalnih celic so v neposrednem nasprotju z elektrofiziološkimi meritvami. Naši opisi sposobnosti vohalnega razlikovanja amino kislin in drugih vodotopnih nizkomolekularnih snovi ter njihovih zmesi so ustvarili možnost za neposredno raziskavo razmestitve transdukcijskih mehanizmov na vohalni celicah rib. Somiči razlikujejo večino nizkomolekularnih vodotopnih snovi med seboj, nekaj izjemnih parov snovi pa ne razlikujejo oziroma jih včasih razlikujejo včasih pa ne, kar pomeni podobno zaznavo snovi. Da bi odkrili ali so enaki, različni in podobni dražljaji kodirani enako, različno in podobno bomo povezali etološka in elektrofiziološka opazovanja. Izmerili bomo elektrofiziološke odzive posameznih vohalnih celic na izbrane skupine (pare) enakih, različnih in podobnih dražljajev. VLOGA METABOLIZMA V PROCESIH ADAPTACIJE RECEPTORJEVAdaptacija omogoča prilagoditev očesa spremembam jakosti svetlobe. V nevretenčarskih očeh poteka adaptacija s potovanjem zaščitnega pigmenta in prilagajanjem delovanja vidnih čutilnih celic. Pri živalih, ki imajo zaščitni pigment v receptorskih celicah, je potovanje pigmentnih zrn in zaslanjanje svetlobe odvisno od aktivnosti klacijevih ionov (ŠCa2+Ći), ki poteka počasi, v sekundnem območju. Nasprotno pa hitra adaptacija v nekaj milisekundah prilagodi odziv čutila na svetlobo. Za to je potreben ŠCa2+Ći . Ta hipotetično deluje po treh poteh: (1) na transdukcijski sistem (
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
