Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
P420 |
Naravoslovno-matematične vede |
Petrologija, mineralogija, geokemija |
P440 |
Naravoslovno-matematične vede |
Tektonika |
P450 |
Naravoslovno-matematične vede |
Stratigrafija |
P460 |
Naravoslovno-matematične vede |
Sedimentologija |
Kras, krasoslovje, kraško površje, kraška votlina, kraška voda, geomorfologija, speleologija, geologija krasa, hidrogeologija, zgodovina krasoslovja.
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Celovito krasoslovje zahteva poglabljanje znanja o nastanku in razvoju krasa, njegovem površju in jamah ter o vodah, ki se pretakajo skozenj in ga oblikujejo. Proučevali bomo kraško površje in njegovo odvisnost od geoloških, klimatskih in hidroloških razmer ter razvoja krasa. Nadaljevali bomo tudi z raziskavami posameznih površinskih kraških oblik in procesov njihovega nastanka.Proučevanje kraških jam in prevotljenosti vodonosnikov sestoji iz raziskav geološke zgradbe krasa, vloge jam v njem, pretakanja vode skozi jame, oblike jamskih prostorov, njihove povezanosti in skalnega reliefa, jamskih naplavin, sige in jamske klime. Naplavine in siga hranijo sledi razvoja krasa, ki jih bomo razkrivali tudi s paleomagnetnimi raziskavami naplavin in datacijami sige. Posebno pozornost bomo posvetili tudi proučevanju največjih jamskih spletov, med njimi Škocjanskim jamam kot pomembnem delu UNESCOve naravne dediščine. Nove podatke o začetkih zakrasevanja bomo dobili s paleokraškimi raziskavami.Raziskave kraških voda obsegajo študij procesov od infiltracije padavin oz. tokov s površja, pretakanja in uskladiščenja vode v podzemlju do iztekanja skozi kraške izvire. Za določitev značilnosti toka in prenosa snovi v vodonosnikih bomo uporabili različne hidrološke, hidrogeološke in hidrokemične metode ter sledilne tehnike, kot novost v naših raziskavah pa uvajamo numerično modeliranje. Posebna pozornost bo veljala preučevanju kakovosti voda in vplivov nanjo. Fizikalno-kemične raziskave procesa raztapljanja karbonatne kamnine so v pomoč pri razlagi oblikovanja kraškega površja in jam. Meritve raztapljanja v naravnem okolju bomo nadgradili s preučevanjem kinetike raztapljanja z laboratorijskimi poizkusi ob razvoju in uporabi numeričnih modelov zakrasevanja. Zgodovina krasoslovja in proučevanja kraških jam temelji na dejstvih, da je Kras dal ime za pokrajino na karbonatnih kamninah tudi v druge jezike, da je na podlagi raziskovanja našega krasa in jam nastalo krasoslovje in da imajo imena za številne kraške pojave slovenski izvor.Raziskovali bomo temeljne značilnosti posameznih kraških pojavov, dejavnikov in procesov njihovega oblikovanja ter značilnosti pretakanja vode skozi vodonosnike, kar bo omogočalo tudi neposredno mednarodno primerjavo izsledkov. Dobro krasoslovje je mogoče razvijati le z dobro vpetostjo v mednarodno krasoslovje. To pa je naša prednost, saj sodelujemo v več mednarodnih projektih in programih in s številnimi krasoslovci. Proučevanje različnih vrst krasa po svetu z izpostavljenimi posebnostmi omogoča razumevanje temeljnih kraških značilnosti.Hkrati bomo v regionalne študije strnili spoznanja o značilnih predelih našega krasa. Temeljne raziskave bodo izhodišče za načrtovanje življenja v občutljivi pokrajini.
Pomen za razvoj znanosti
Na našem krasu se je začelo razvijati krasoslovje in z našim krasom, ki se v mednarodnih razmerah predstavlja kot matični, klasični, praviloma primerjajo različne vrste krasa po svetu. Krasoslovje je po svetu največkrat razdrobljeno po različnih raziskovalnih področjih in ta so različno razvita. Prednost naše raziskovalne skupine je prav v tem, da razvijamo celovito krasoslovje. Z raziskavami skušamo pokriti njegova najbolj pomembna področja in jih povezovati v celoto. Samo s takim načinom dela lahko pridemo do obsežnega in temeljitega znanja o slovenskem krasu ter postavimo dobre osnove za primerjavo različnih vrst krasa z matičnim. Hkrati pa lahko znotraj te skupne usmeritve vsak raziskovalec še naprej razvija svoje pristope k poglabljanju krasoslovnega znanja: proučevanje kraškega površja kot sledi razvoja krasa, študij skalnega reliefa kot sledi razvoja kraških oblik, geološko kartiranje krasa, študij geološke diskontinuitete kot vira začetnega zakrasevanja, raziskave prenikanja vode in značilnosti odnosa med napajanjem in praznjenjem vodonosnikov. Naše raziskave bodo še naprej temeljile na dobrem terenskem spoznavanju našega izjemnega krasa in seveda na sodobnih postopkih proučevanja. Raziskovalci iz tujine prihajajo študirat naš kras in ga primerjajo z različnimi vrstami krasa po svetu, zato je pomembno tudi izmenjavanje izkušenj pri proučevanju krasa z različnimi metodami in povezovanje raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Na slovenskem krasu se je krasoslovje začelo razvijati in slovenski krasoslovci imamo tudi sedaj pomembno mesto v mednarodnih znanstvenih krogih. Predlagani raziskovalni program je zastavljen tako, da bo Slovenija lahko tudi v prihodnje ohranjala vlogo ene vodilnih krasoslovnih držav.Matični Kras deli meja. Dobro krasoslovje jo utrjuje in presega. Skoraj polovica Slovenije je kraške in več kot polovica vode, s katero se oskrbujemo, je iz kraških vodonosnikov. Načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje je mogoče le na podlagi dobrega razumevanja kraških značilnosti. To je potrebno za načrtovanje oskrbe z dobro vodo, načrtovanje posegov na krasu (gradnja, prometnice, kamnolomi, odlagališča, vojaška dejavnost), varovanje krasa in razvoj turizma. Izsledke raziskav je zato potrebno zbrati v razumljive in širšemu krogu uporabne krasoslovne zbirke, ki bodo služile tudi kot osnova pri gospodarjenju s krasom. Mednarodni pomen našega krasoslovja utrjujeta tudi Krasoslovni zbornik in Mednarodna krasoslovna šola ter številna mednarodna znanstvena srečanja, ki jih prirejamo. Šola, ki jo ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO organiziramo od 1993 naprej vsako leto, ni namenjena le krasoslovcem in študentom, ampak omogoča vsem, ki načrtujejo življenje na krasu ali tam živijo, da se seznanijo z osnovnimi značilnostmi tega občutljivega okolja.Iz dobrih raziskav bodo izhajali študijski programi za predavanja na fakultetah. Na našem krasu študenti, tudi tuji, pripravljajo diplomske in podiplomske naloge.