Projekti / Programi
Jezikoslovje II - romanski jeziki
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
H352 |
Humanistične vede |
Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa |
H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
H460 |
Humanistične vede |
Francoski jezik |
H480 |
Humanistične vede |
Italijanski jezik in književnost |
H490 |
Humanistične vede |
Španski in portugalski jezik in književnost |
romanski jeziki, jezikoslovje, slovensko-romanske kontrastivne raziskave, večkulturnost, kulturna in jezikovna specifičnost in samobitnost slovenščine, italijanščina kot jezik okolja v R Sloveniji, poučevanje tujih jezikov, prevajanje, slovaropisje
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti romanskih jezikov kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja romanskega jezikoslovja predvsem s stališča slovenščine in Slovencev. Gre namreč za svetovno pomembne jezike in kulture, s katerimi Slovenci že stoletja živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem in na drugih področjih. Naše poznavanje romanskih jezikov in kultur in iz njega izhajajoča sposobnost uspešnega komuniciranja in enakovrednega sodelovanja z romanskimi narodi in državami bosta še bolj kot doslej pomembna v prihodnosti, če se želimo zares tvorno in samozavestno vključiti v evropske integracijske tokove. Hkrati nam bo globlje poznavanje teh jezikov in kultur seveda omogočalo tudi boljše poznavanje lastnega jezika in kulture, kar je nujno tako za uspešno usvajanje tujih jezikov (preprečevanje oz. odpravljanje jezikovnih in kulturnih interferenc) kot za ozaveščanje o lastni kulturni in jezikovni samobitnosti. Kvalitetne bazične raziskave bodo lahko pripomogle k reševanju številnih zahtevnih aplikativnih nalog, med katerimi so npr. formiranje učiteljev romanskih jezikov za različne stopnje izobraževanja, ki bodo strokovno in mentalno pripravljeni na izzive, kakršne danes predstavlja poučevanje tujih jezikov, nato didaktično in metodiško boljše poučevanje teh jezikov, lastno vzgajanje profesionalnih prevajalcev in tolmačev, kvalitetnejši študij prevajanja in tolmačenja ipd. Poleg tega se raziskovanje romanskih jezikov kaže kot posebej pomembno zato, ker lahko občutno pripeva k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno načeto zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italianistov in romanistov nasploh, ki jim bo tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti. Iz povedanega sledi, da bodo prednostno obravnavane tematike z naslednjih področij: besediloslovje z analizo diskurza in retoriko, pragmatika, kontrastivna gramatika, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje romanskih jezikov in njihove povezave s slovenščino, besedotvorje, besedoslovje in slovaropisje, pomenoslovje in stilistika, glasoslovje in fonostilistika, didaktika in metodika poučevanja romanskih jezikov in teorija prevajanja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo nadaljeval vključevanje raziskovalne skupine v evropski in širši svetovni znanstveni prostor. V okviru že obstoječega sodelovanja in povezovanja s tujimi znanstvenoraziskovalnimi inštitucijami in njihovimi člani bodo rezultati pomenili izviren slovenski prispevek na področju romanskega jezikoslovja in s tem promocijo slovenske raziskovalne dejavnosti in slovenskih znanstvenih dosežkov v svetovnem jezikoslovju. Ker bo velik del raziskav potekal na področjih, na katerih so se v predlagani raziskovalni program vključeni slovenski romanisti v mednarodnem prostoru že uveljavili kot vrhunski strokovnjaki, je pričakovati, da bodo rezultati predvidenih raziskav za mednarodno strokovno javnost - glede na njene doslejšnje odzive - še naprej zanimivi in koristni. To velja predvsem za kontrastivna raziskovanja besedilnega funckioniranja romanskih jezikov v primerjavi s slovenščino in s slovanskimi jeziki nasploh kot tudi v primerjavi z angleščino, za načrtovane leksikološke, leksikografske in prevodoslovne projekte, za raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje italijansko-slovenske sociolingvistične situacije na Obali in v zamejstvu, za raziskave o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih jezikovnih stikov, za proučevanje in razvijanje jezikovno-kulturnega ravnovesja itd.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav predlaganega programa bodo v slovenskem jezikoslovnem prostoru po eni strani osnova za razvoj posameznih znanstvenih disciplin (francistike, italianistike, hispanistike), po drugi pa za vgrajevanje spoznanj - prek sodelovanja z raziskovalci slovenisti, slavisti, anglisti, nemcisti, splošnimi jezikoslovci, klasičnimi filologi, sinologi, japonologi in drugimi - v širše jezikoslovno delovanje v Sloveniji. Poseben pomen predlaganih raziskav je v tem, da nujno vkjučujejo tudi proučevanje slovenščine kot materinščine, s čimer naj bi prispevale k boljšemu poznavanju slednje in s tem k ozaveščanju o slovenski kulturni in jezikovni samobitnosti. Ker običajno kvalitetne temeljne raziskave tujih jezikov omogočajo njihovo kvalitetnejše poučevanje in ustreznejšo rabo nasploh, pričakujemo, da bodo rezultati teh raziskav lahko v veliki meri pripomogli tudi k boljšemu poučevanju romanskih jezikov na različnih stopnjah pri nas, k ustreznejšemu formiranju učiteljev teh jezikov, h kvalitetnejšemu prevajanju in tolmačenju in s tem k premišljenemu razvijanju večjezičnosti in večkulturnosti in k uspešnemu vključevanju Slovenije v evropske integracije. Z aplikativnega vidika bodo izsledki prispevali k uresničitvi nekaterih prepotrebnih publikacij, kot so dvojezični slovarji, kontrastivni učbeniki posameznih romanskih jezikov za različne stopnje (od predšolske do univerzitetne) in profile učencev (rojstni govorci slovenščine z enojezično ali dvojezično osnovo), učbeniki slovenščine za italijanske govorce na Obali, učbeniki slovenščine za tujce, analize in kritike prevodov itd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo