Projekti / Programi
Adaptivni sistemi in omrezja
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
UČILNI POSTOPKI, MEHKI SISTEMI, OMREŽJA, RAČ. ARHITEKTURE
Raziskovalci (17)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
19515 |
dr. Patricio Bulić |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
2. |
13982 |
dr. Mojca Ciglarič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
3. |
17136 |
Vito Čehovin |
|
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
4. |
02272 |
dr. Andrej Dobnikar |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2001 - 2003 |
0 |
5. |
02418 |
dr. Veselko Guštin |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
6. |
17056 |
mag. Iztok Lapanja |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
7. |
21404 |
dr. Iztok Lebar Bajec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
8. |
16109 |
dr. Uroš Lotrič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2003 |
0 |
9. |
13442 |
dr. Miha Mraz |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
10. |
19365 |
dr. Matjaž Pančur |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
11. |
05547 |
dr. Ljubo Pipan |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
12. |
14300 |
dr. Branko Šter |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
13. |
19233 |
mag. Matej Trampuš |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
14. |
06795 |
dr. Mira Trebar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
15. |
18296 |
dr. Simon-Peter Vavpotič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
16. |
03556 |
dr. Tone Vidmar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
17. |
05957 |
dr. Nikolaj Zimic |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Sodobni problemi, s katerimi se srečuje računalniška stroka so praviloma kompleksni in nelinearni. Njihova analiza in sinteza presegata postopke, ki veljajo za t.im. deterministične oz. stohastične sisteme. Zato sisteme s takšnimi karakteristikami uvrščamo med t.im. adaptivne sisteme. Zanje velja, da izhodi kot funkcije vhodov niso poznani niti v obliki verjetnostnih porazdelitev. Zato pri študiranju (analizi, sintezi) takšnih problemov potrebujemo mehanizme za adaptacijo oz. učenje v kombinaciji z mehkimi računskimi postopki.Cilj raziskav je zasnova splošnega koncepta adaptivnega sistema, ki je sposoben prilagajanja (učenja) iz okolja tako, da zadovoljuje zahtevam po specifični interakciji (problemu).K raziskavi bodo vključene discipline kot so: nevronske mreže, evolucijsko procesiranje na osnovi genetskih algoritmov, mehka logika, celularni oz. učeči avtomati ipd. Uporabljali bomo koncepte sodobnih komunikacijskih sistemov, prilagojene obstoječemu podatkovnemu omrežju.Med posebno zanimivimi problemi, ki jih bomo zajeli v študiji so problemi okolja. Modeliranje dinamičnih sistemov, ki izhajajo iz naravnih fenomenov na osnovi adaptivnih sistemov bo zato eden ključnih rezultatov našega raziskovalnega dela. V tem kontekstu bomo razvijali še nova računalniška omrežja z dinamičnimi gručami strežnikov in fleksibilne računalniške arhitekture na bazi programirne logike.
Pomen za razvoj znanosti
Danes so poznani številni specifični postopki učenja, ki so prilagojeni konkretnim problemom. V okviru predlaganega programa raziskav želimo raziskovati univerzalni adaptivni sistem, ki ga bo mogoče uporabiti za različne specifične problemske domene. Predvidena področja aplikacij so: okoljevarstveni problemi, krmilni problemi, problemi razpoznavanja in napovedovanja, modeliranje kompleksnih sistemov, fleksibilne hierarhične arhitekture, inteligentna komunikacijska omrežja.
Pomen za razvoj Slovenije
Domačo računalniško panogo želimo opremiti z orodji za reševanje t.im. "težkih problemov", ki jim sedanja stopnja informacijske tehnologije ni kos. Pri tem imamo v mislih predvsem metode mehkega računanja, kamor uvrščamo nevronsko modeliranje, genetske algoritme in mehko logiko. Omenjena orodja želimo implementirati v okviru sodobnih računalniških omrežij z dinamičnimi gručami strežnikov na kompleksnih problemih, pri katerih prenosne funkcije vnaprej niso poznane in jih je zato potrebno spoznavati v postopkih adaptacije oz. učenja. Tipični primeri takšnih problemov, s katerimi se srečujemo tudi v Sloveniji, so problemi onesnaževanja voda in zraka, problemi krmiljenja v nestacionarnih okoljih, problemi snovanja arhitektur za reševanje slabo definiranih problemov na osnovi evolucijskih postopkov, itd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo