Projekti / Programi
Slovenska terminologija in zgodovinski slovarji slovenskega jezika
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| H352 |
Humanistične vede |
Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa |
| H353 |
Humanistične vede |
Leksikologija |
| H355 |
Humanistične vede |
Zgodovina jezika |
Jezikoslovje, slovenski jezik, terminologija, terminografija, terminološki slovarji, zgodovinski slovar, slovnica, leksikologija, leksikografija, zgodovina jezika, jezikovni razvoj, besedni pomen, geslovnik, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja, stilnost, sopomenka, protipomenka.
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagani raziskovalni program ima dve nalogi. Prvo predstavlja dolgoročno raziskovanje slovenske terminologije in obsega evidentiranje, analizo in interpretacijo problematike tega izrazja in terminoloških slovarjev, izdelavo razlagalnega normativnega splošnega tehniškega slovarja, razlagalnega normativnega pravnozgodovinskega, štirijezičnega normativnega razlagalnega gledališkega slovarja, štirijezičnega razlagalnega normativnega gorniškega slovarja, razlagalnega normativnega biološkega slovarja ter monografije o slovenski terminologiji in terminoloških slovarjih. Delo za vse slovarje poteka komisijsko. Komisije so sestavljene iz notranjih jezikoslovnih in zunanjih strokovnjakov različnih strok. Raziskovanje slovenske terminologije s sodobnega in zgodovinskega stališča že dalj časa poteka. Rezultati bodo objavljeni v monografiji. Dognanja naj bi osvetlila slovenske poimenovalne in besedotvorne načine, prikazala in ocenila terminološke slovarje in slovarnike.Drugo nalogo predstavlja izdelava slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Osnovo za njeno postopno uresničitev predstavljajo skorajda že v celoti opravljena, obsežna in zahtevna pripravljalna dela. S popolnim izpisom 47 in primerjalnim izpisom enega dela, to je vseh ohranjenih del slovenskih protestantskih piscev, je bilo zbranih preko tri milijone listkov. Večina kartoteke je že abecedno urejena. K visoki kakovosti gradiva, ki predstavlja tudi neizčrpen vir za številne jezikoslovne raziskave, je poleg preverjanja pravilnosti iztočnic veliko prispevala tudi metoda razmnoževanja fotokopiranih besedilnih odlomkov. V sklepni fazi je tudi priprava poskusnega snopiča. Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev bo obvestilno zelo bogat. Iztočnice in podiztočnice bodo izčrpno predstavljene po pisno-pravopisni, oblikoslovni, besedotvorni, predvsem pa po pomenski, z njo v zvezi pa še po skladenjski in deloma celo po stilni plati. Glasoslovne in oblikoslovne različice bodo pogostnostno ovrednotene, s tem pa tudi hierarhizirane glede na oblikujočo se normo. V slovarske sestavke bodo vključeni tudi podatki o sočasnih sopomenkah in protipomenkah, po potrebi pa bodo dodana še pojasnila o izvoru besed in pomenov. Manj aktualno nalogo od opisane predstavlja izdelava delnih, tematsko zaokroženih in obrnjenih slovarjev.Hkrati s slovarskim delom bodo potekale jezikoslovne raziskave, večinoma problemsko usmerjane in usklajene s slovaropisnimi potrebami, deloma pa tudi neodvisno od njih. V prvi vrsti se bodo osredinjale na posamezne, manj raziskane segmente knjižnojezikovnega sistema 16. stoletja. Enega od ciljev programa predstavlja tudi postopna izdelava sintetičnega slovničnega opisa knjižnega jezika 16. stoletja, ki naj bi služil tudi kot podlaga za primerjalno ugotavljanje kasnejših razvojnih sprememb knjižnega jezika. Raziskave bodo deloma potekale na že ustaljeni način, vključevale pa bodo tudi modernejše metodološke pristope. Izhajale bodo iz domače jezikoslovne tradicije in upoštevale dosežke svetovnega jezikoslovja.
Pomen za razvoj znanosti
Načrtovana slovarska dela in nanje vezane jezikoslovne raziskave bodo velika pridobitev ne le za domače, ampak tudi za slovansko oz. za svetovno jezikoslovje. Bistveni smisel raziskovanja slovenske terminologije je ohranjanje slovenskega strokovnega izrazja in sledenje svetovni znanosti s slovenskimi poimenovanji. Svojskost slovarja knjižnega jezika slovenskih protestantskih piscev je zagotovljena vsaj na dva načina: z omejenostjo na zelo plodno začetno obdobje slovenskega knjižnojezikovnega razvoja in z metodo popolnega izpisa besedil. Popolno gradivo terja izvirne prikazovalne načine, ki bodo kot uporaben metodološki zgled lahko služili tudi drugim narodom. Tako slovarji kot sintetična jezikoslovna dela bodo dragocen vir podatkov za tuje primerjalne raziskave različnih strok, predvsem pa za raziskave s področja jezikoslovja.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje slovenske terminologije naj bi vplivalo na oblikovanje slovenske jezikovne zavesti. Predvidena dela naj bi bila teoretični in praktični temelj za sodobno slovensko strokovno izražanje, prevajanje standardov, evropske zakonodaje, sprotno slovenjenje tujega strokovnega izrazja itd. Normativni in razlagalni slovarji naj bi prispevali k poenotenju izrazja v znanstvenih in strokovnih delih, kar naj bi se pozitivno odražalo tudi pri poučevanju na vseh stopnjah šol.Zgodovinski slovarji sodijo med temeljna slovenistična jezikoslovna dela, ki bodo veliko prispevala k poznavanju slovenskega jezika v preteklosti, slovensko jezikoslovje in slovaropisje pa bodo tudi teoretično obogatila. Predstavljeno programsko zasnovo opravičuje tudi primerjava s stanjem v drugih slovanskih jezikih, kjer so slovarski opisi primerljivih obdobij bodisi že končani, ali pa je njihova izdelava v polnem teku. Slovar knjižnega jezika slovenskih protestantskih piscev bo kot najaktualnejši izmed manjkajočih zgodovinskih slovarjev zaradi bogastva in zanesljivosti podatkov dragocen pripomoček tako za jezikoslovje kot za številne druge stroke na domačih (in tujih) tleh. Vzporedno opravljene jezikoslovne raziskave bodo obogatile in izpopolnile predvsem vedenje o knjižnem jeziku 16. stoletja. Slovarski opisi in vzporedna sintetična jezikoslovna dela bodo predstavljala trden temelj za primerjavo z jezikovnorazvojno doseženim stanjem v kasnejših stoletjih, dosežke pa bo mogoče uporabiti tudi v pedagoškem procesu, zlasti pri študiju slovenskega jezika, literarne zgodovine, zgodovine, prava in drugod.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
