Projekti / Programi
Ekologija in varstvo okolja
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B260 |
Biomedicinske vede |
Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija |
B290 |
Biomedicinske vede |
Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kmotaksonomija, fiziologija brezžilnih rastlin |
B310 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija žilnih rastlin |
B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
B460 |
Biomedicinske vede |
Fizična antropologija |
S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
ekosistemi, varstvo okolja, biodiverziteta, populacijska ekologija, celinske vode, talna favna, veliki sesalci, fiziologija rastlin, rastlinska biokemija, herbarij, mikoriza, tkivne kulture, človek, somatotipska variabilnost, biološka didaktika
Raziskovalci (30)
Organizacije (1)
Povzetek
Intenzivni razvoj ekoloških ved v svetu v zadnjih desetih letih je izpostavil nujnost interdisciplinarnih raziskovalnih programov, ki pokrivajo ekologijo v prvotnem pomenu besede, z varstvom okolja in fiziološkimi procesi. Pomanjkanje temeljnih ekoloških in fizioloških raziskav v Sloveniji je vzrok za zaostajanje tudi na aplikativnem povezovanju ekološkega znanja s problematiko varstva ter urejanja naravnega, kot tudi bivalnega okolja človeka. Interdisciplinarnost zagotavlja tudi predlagani program, v katerega bomo vključili osnovne raziskave biodiverzitete rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji, vključno z njihovo pojavnostjo in odnosom do okolja. Na teh podatkih bomo gradili globalne raziskave biokemičnih ciklov hranilnih snovi v naravnih ekosistemih in njihove spremembe v antropogeno spremenjenih ekosistemih. S temi raziskavami bomo poskušali določiti poti trajnostnega razvoja posameznih specifičnih slovenskih ekosistemov in njihovo nadaljnje varovanje. Raziskovali bomo življenske združbe in intenzivno biološko produkcijo v celinskih vodah ter osnovne biološke procese v čistilnih napravah, kot pomembnih elementih pri varovanju vodnih ekosistemov. V program bo vključena klasifikacija onesnaženih voda in raziskave indikatorskih življenskih združb v vodah kot pokazateljev stopnje onesnaženosti okolja. Proučevali bomo ekologijo talne favne in velikih sesalcev v posameznih specifičnih kopenskih ekosistemih. Pomemben del raziskav bo obsegal mehanizme interakcij rastlin z mikroorganizmi, vključno s spremembami osnovnega metabolizma in hormonalnega ravnovesja. Poseben poudarek bo na študiju spojin, ki se sintetizirajo kot odgovor rastline na povezave z mikroorganizmi. Njihovo poznavanje bo pomagalo razumeti molekularne mehanizme interakcij rastlin z mikroorganizmi, potencialno pa bi jih lahko uporabili tudi kot nove biomolekule z insekticidnim in fungicidnim delovanjem. Del raziskav bo vključeval vzgojo nekaterih ogroženih avtohtonih rastlinskih vrst. Rezultati predlaganih raziskav bodo skupaj s smernicami Evropske unije s področja varstva okolja in Konvencije o biodiverziteti nujni za meddržavno povezovanje raziskav in vključevanje v obstoječe mednarodne baze podatkov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave vrstne pestrosti (biodivezitete), ekologije ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in interakcij med organizmi bodo pomemben prispevek k ekološkim in biogeografskim raziskavam, ki potekajo v Evropi in širše. Biotska raznovrstnost ima tudi povsem praktičen pomen, saj so organizmi vir genetske variabilnosti in s tem povezanega izboljšanja produktivnosti in odpornosti vrst. Prav tako ima velik pomen izobraževanje, ki lahko, zlasti preko organiziranega izobraževanja v šolah, zajame najširšo populacijo in tako pripomore k racionalnejšemu ravnanju z okoljem. S temi raziskavami bo mogoče primerjati stanje v Sloveniji s stanjem v drugih državah Evropske skupnosti in uskladiti izobraževanje. V sklop aktualnih in prioritetnih raziskav v svetu sodijo tudi fizične antropološke raziskave v Sloveniji, ki prispevajo k razjasnitvi sekularne akceleracije, fenomena 20. stoletja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomembno izhodišče predlaganega raziskovalnega programa pomenijo smernice Sveta Evrope o ohranjanju naravnih ekosistemov tudi izven sicer varovanih območij. Zagotovitev teh smernic bo v Sloveniji mogoča le s poglobljenimi temeljnimi raziskavami strukture (fizikalne, kemične in biološke) in funkcije vodnih in kopnih ekosistemov, še posebej zato ker so nekateri ekosistemi v slovenskem prostoru zaradi biogeografskega položaja, abiotske pestrosti ter socio - kulturnega razvoja specifični. Biološki del predstavljajo znanja o vrstni sestavi živalstva in rastlinstva, kar je pogoj za sonaravno poseganje in varstvo okolja kot celote vključno z varstvom antropogenega okolja. Neposredno prenašanje tovrstnega znanja iz drugih biogeografskih območij ni namreč mogoče. Znanje in zavedanje ljudi, zlasti prihajajočih generacij, o pomembnosti okolja, o specifičnosti Slovenije, o njeni ranljivosti in bogastvu, lahko v največji meri pripomore k ohranjanju okolja, k pozitivnemu odnosu do narave, k sonaravnemu bivanju in ne nazadnje tudi k oblikovanju domoljubnih čustev. Slovenija bi lahko bila eno izmed območij, kjer bi proučevali naravne sisteme in izsledke upoštevali pri obnavljanju od človeka opustošenih območij Evrope. Kot možen stalen vir rastlin, ki bi jih naselili v biotska uničena območja ali jih uporabili kot izvor novih tržno zanimivih učinkovin lahko služijo zavarovani in ohranjeni predeli, prav tako pa tudi z načrtno vzgojo pripravljene ogrožene rastlinske vrste.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo