Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P430 |
Naravoslovno-matematične vede |
Mineralna rudišča, ekonomska geologija |
| P460 |
Naravoslovno-matematične vede |
Sedimentologija |
| P420 |
Naravoslovno-matematične vede |
Petrologija, mineralogija, geokemija |
| T440 |
Tehnološke vede |
Nekovinska mineralna tehnologija |
| S184 |
Družboslovje |
Ekonomsko planiranje |
| S120 |
Družboslovje |
Zakon o varstvu okolja |
mineralne surovine (kovinske, nekovinske, energetske), ekonomska geologija, geologija okolja
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.324 |
Povzetek
Uporabljeni izraz mineralne surovine zajema kovinske, nekovinske in energetske surovine. V programu nameravamo zajeti njihov celoten "življenjski" krog, ki sega od okolja nastanka nahajališča do njegove erozije in prenosa erodiranih produktov v novo okolje. V ta naravni krog lahko pred popolno erozijo nahajališča poseže človek z izkopavanjem mineralne surovine, njeno predelavo za splošno uporabo, po kateri se ta pojavi kot odpadni material. Del tega je možno predelati (reciklirati), preostanek pa se odloži na deponijah in v večji ali manjši meri prehaja v okolje. Prvi naravni krog mineralnih surovin naj bi bil predmet osnovnih raziskav, ki naj bi zajemale kompleksne raziskave posameznih ležiše. Te naj bi dale odgovore o genezi mineralnih surovin in njihovih struktur ter prispevale k boljšemu poznavanju zgradbe nacionalnega ozemlja. Drugi krog, ki ga s svojim posegom za zagotavljanje lastnih potreb ustvarja človek, je predmet uporabnih raziskav. Te naj bi ugotovile strukturo, kvaliteto in zaloge mineralnih surovin ter podale vplive izkopavanja, predelave in odlaganja na okolje. Na tej osnovi bi z metodami vrednotenja prišli do zanesljivih in objektivnih ekonomskih in okoljskih ocen potencialnosti mineralne surovine. Z osnovnimi in uporabnimi raziskavami bomo iskali nove dokaze za obstoj mineralnih surovin in podajali geološke, petrološke, sedimentološke, mineraloške, metalogenetske, geokemične, petrofizikalne in geofizikalne informacije za perspektivna območja Slovenije. Ta naj bi pritegnila pozornost gospodarstva za nadaljnja vlaganja v raziskave in izkoriščanje domačih mineralnih surovin. V sklopu raziskav in zbiranja podatkov bi nastala nacionalna baza podatkov o mineralnih surovinah v digitalni, tekstni, slikovni in materialni obliki. Program mineralne surovine je integrativen in v veliki meri interdisciplinaren, tako da je sodelava z drugimi programi in projekti znotraj GZS in drugih raziskovalnih organizacij ter univerzami doma in tujini koristna, potrebna in nujna.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenija zavzema relativno majhen prostor, saj ji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega. Poleg tega pa je tudi relativno siromašna z mineralnimi surovinami, kljub temu pa ima na svojem ozemlju nahajališča, ki sodijo po nekaterih lastnostih v svetovni vrh izjemnosti. Npr.: Idrija je drugo največje svetovno nahajališče živega srebra po količini pridobljega metala, v Velenju je ena najdebelejših premogovih plasti na svetu. Glede na to lahko raziskovalni program mineralne surovine s poglobljenimi študijami in monografijami o posameznih nahajališčih prispeva tudi svetovno zanimive in pomembne prispevke k znanosti o Zemlji. Ker so raziskave v okviru programa regionalno omejene na Slovenijo, bodo njihovi rezultati na različnih področjih dopolnili znanja o naravnih virih in pripomogli k boljšemu poznavanju zemeljske skorje. To pa bo bolj koristno za nas in bližnje države z enakimi ali podobnimi geološkimi strukturami.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi majhnosti Slovenije in relativne surovinske siromašnosti mora biti poznavanje njenega prostora in razpoložljivih mineralnih surovin popolnejše od tistega, ki ga uveljavljajo večji narodi z obsežnejšimi ozemlji. Mineralnih surovin ne moremo pridobivati kjerkoli, ampak le na mestih, kjer se te nahajajo in to v primerni kvaliteti, količini in položaju. Zato so nahajališča mineralnih surovin eden od pomembnih dejavnikov prostora in njegove rabe. Glede na sedanje trende in naravne danosti bodo verjetno v programu prioritetne raziskave nekovinskih mineralnih surovin, naravnega in tehničnega gradbenega kamna ter premoga kot energetske surovine. Pri neprioritetnih, kot so kovinske mineralne surovine, med energetskimi pa uran in nafta, pa je potrebno obdržati vsaj minimalno kontinuiteto znanja in poznavanja, s čemer se zagotavlja kompleksnost poznavanja geološke zgradbe nacionalnega ozemlja. Tako bodo rezultati programa služili izvajanju ekonomske in javne politike ravnanja z mineralnimi surovinami in okoljem ter dopolnjevali tudi temeljna spoznanja s področij regionalne geologije, petrologije, sedimentologije, mineralogije, stratigrafije, geokemije, geologije okolja, geotehnologije in informacijskih sistemov na območju Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
