Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P450 |
Naravoslovno-matematične vede |
Stratigrafija |
| P440 |
Naravoslovno-matematične vede |
Tektonika |
| P006 |
Naravoslovno-matematične vede |
Paleontologija |
| P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
| P500 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija |
geološko kartiranje, GKS 50, pregledne in tematske geološke karte, izdelava, priprava in tiskanje geoloških kart, stratigrafija, tektonika, geotermija
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
0 |
Povzetek
Z nastankom litosfere so se izoblikovali dinamski procesi, ki imajo izvor v jedru in plašču planeta Zemlje. Ponavljajo se v cikličnih nihanjih kot so geotektonski sedimentno-erozijski, geomorfološki in drugi cikli. Ti cikli so sestavni del zgodovine Zemlje in so močno vplivali na zgradbo zemeljske skorje, zato jih je potrebno raziskati in poznati. Čeprav je ozemlje Slovenije relativno majhno, leži na stiku več geotektonskih enot. To so Avstroalpidi (Centralne Alpe), Južne Alpe, Dinaridi in Panonski bazen. V mezozoiku so se na ozemlju Slovenije izoblikovale paleogeografske enote Dinarske in Julijske karbonatne platforme in vmesnega Slovenskega bazena.Program združuje kompleksne sistematične geološke raziskave ter študij zgradbe in zgodovinskega nastajanja zgoraj naštetih geotektonskih oz. paleogeografskih enot in vključuje proučevanje geoloških formacij, njihove sedanje strukture, stratigrafije, paleontologije, sedimentologije, petrologije, mineralogije, paleomagnetizma, mineralizacije, tektonike in morfologije. Poleg standardnih terenskih raziskav in makroskopskih opazovanj, bodo pri izvedbi programa uporabljene nove analitične metode, ki imajo v svetu velik pomen in široko uporabo.Hkrati s terenskimi raziskavami potekajo sistematične laboratorijske raziskave, ki obsegajo petrološke, sedimentološke, paleontološke, kemične, rentgenske, izotopske, mikroskopske in druge preiskave.Geološki podatki in interpretacije bodo vnešeni v ustrezno bazo podatkov GKS 250, kjer bodo shranjeni tako, da bodo dostopni uporabnikom. GKS 50 in GKS 250 bodo tiskane po listih.Predlagani program obsega tudi izdelavo geotermičnih kart. Za njihovo izdelavo je potrebno poznati kvantitativne vrednosti toplotnih, hidroloških in geokemičnih lastnosti kamnin in vluidov v Zemljini skorji.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagane geološke raziskave bodo omogočile hitrejši razvoj temeljnih vej geologije ter praktično izobraževanje domačega strokovnega, znanstvenega in vzgojnega kadra. Dvignile bodo raven poznavanja geološke zgradbe državnega ozemlja tako, da bo možna vključitev v sodobne mednarodne raziskave in projekte. Uporabne bodo pri interpretaciji strukturne zgradbe ozemlja, tektonskih odnosov ter reševanju regionalne in globalne geološke problematike. Uvedene bodo nove raziskovalne metodologije in tehnologije, kar pomeni prenos svetovnega znanja v domače okolje. Dobro poznavanje površinske zgradbe Zemlje bo omogočilo interpretacijo globljih delov zemeljske skorje.
Pomen za razvoj Slovenije
Tiskane geološke karte so nepogrešljiv osnovni dokument sodobne države, ki smotrno načrtuje rabo prostora - prostorsko načrtovanje, večje posege v prostor kot so gradnje cest, železnic, plinovodov, naftovodov, vse vrste odlagališč nevarnih snovi, potenciale naravnih virov itd. Tovrstne karte so uporabne pri načrtovanju obsežnejših geoloških in rudarskih raziskav ter izkoriščanja mineralnih surovin, geotermalnih in vodnih virov. Karte služijo tudi pri reševanju hidrogeoloških in inženirsko-geoloških problemov na večjem prostoru. Ne nazadnje imajo geološke karte strokovno in znanstveno vrednost za geoznanosti.Poznavanje regionalne geologije je vedno bolj pomembno tudi pri raziskavah okolja. Pri široko zastavljenih smernicah in problematiki posegov v prostor je potrebno upoštevati, da je geološka zgradba oziroma sestava temelj vsem ostalim strokovnim podlagam. Regionalna geologija ima eno od ključnih vlog pri analizi razvojnih možnosti in lastnosti prostorskih planov ter pri njihovem usklajevanju. Ne nazadnje bodo uporabne pri oblikovanju geoloških podatkovnih baz.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
