Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Eksperimentalne metode v okolju

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   

Koda Veda Področje
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 
P300  Naravoslovno-matematične vede  Analitična kemija 
P402  Naravoslovno-matematične vede  Fotokemija 
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
Ključne besede
Laserske metode, zaznavanje na daljavo, spektroskopija, kromatografija, fotorazgradnja, biološka razgradnja, bioremediacija, bioakumulacija, pesticidi, trihalometani, huminske kisline, težke kovine, antioksidanti, vode, tla, atmosfera, hrana,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15660  dr. Marko Debeljak  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003 
2.  04537  dr. Mladen Franko  Varstvo okolja  Vodja  2001 - 2003 
3.  19067  mag. Elizabeta Gabrijelčič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2001 - 2003 
4.  18151  dr. Tjaša Jug  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2001 - 2003 
5.  19068  dr. Urška Koren  Varstvo okolja  Raziskovalec  2001 - 2003 
6.  21244  dr. Jan Mavri  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003 
7.  21387  dr. Branka Mozetič Vodopivec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2001 - 2003 
8.  11539  dr. Polonca Trebše  Varstvo okolja  Raziskovalec  2001 - 2002 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000 
Povzetek
Osnovna dejavnost v okviru raziskovalnega programa bo razvoj in uporaba novih instrumentalnih in drugih eksperimentalnih metod za ugotavljanje stanja in raziskave pojavov v okolju. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na optične metode (npr. laserska spektroskopija), ki jih bomo kombinirali tudi z nekaterimi specifičnimi metodami, kot so na primer biosenzorji in klasične separacijske tehnike (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, plinska kromatografija, kapilarna elektroforeza). Med laserskimi tehnikami bomo največ uporabljali visoko občutljive metode optotermične spektroskopije (optoakustična spektroskopija, spektrometrija s termičnimi lečami in metoda optotermičnega odklona ), lasersko vzbujene fluorescence in metodo LIDAR za zaznavanje onesnaženosti na daljavo. Uvajali bomo tudi metode hitre (nanosekundne in pikosekundne) laserske spektroskopije za študij intermediatov v fotokemijskih reakcijah.Z novimi eksperimentalnimi metodami bomo raziskovali predvsem procese fotorazgradnje in biološke razgradnje organskih polutantov v okolju. Pri tem se bomo poleg samih meritev v okolju posvetili tudi študiju osnovnih procesov (stabilnost, mehanizmi in kinetika kemijskih reakcij, interakcije s sedimenti, bioakumulacija) v laboratorijskih pogojih. V začetku se bomo na tem področju ukvarjali predvsem s toksičnimi spojinami kot so pesticidi in njim sorodne snovi oziroma njihovi razpadni produkti ter s halogeniranimi ogljikovodiki (trihalometani) in njihovimi prekurzorji (huminske in fulvinske kisline), ki so pomembni predvsem v povezavi s postopki priprave pitne vode (kloriranje). Pri raziskavah biološke in fotokemične razgradnje pesticidov bomo kot kazalce uspešnosti razgradnje uporabljali metode na osnovi biosenzorjev, s katerimi lahko direktno ugotavljamo toksičnost nastalih produktov razgradnje za žive organizme.Poleg toksičnih snovi bodo predmet naših raziskav in uporabe razvitih eksperimentalnih metod tudi nekatere biološko pomembne snovi kot so na primer različni antioksidanti (karotenoidi, flavonoidi), ki so lahko pomembni pokazatelji tako zdravstvenega stanja organizmov, izvirnosti in kakovosti posameznih živil, kot tudi stanja ekosistemov ali izvorov onesnaženosti okolja (predvsem voda).Pri raziskavah onesnaženosti atmosfere in voda bomo izkoriščali tudi prednosti, ki jih ponujajo metode za zaznavanje onesnaženosti na daljavo.
Pomen za razvoj znanosti
Za znanost v širšem smislu bodo pomembni predvsem tisti rezultati raziskovalnega programa, ki bodo vezani na raziskave osnovnih procesov v okolju (mehanizmi in kinetika razgradnje polutantov). Ti bodo namreč dali nova znanja oziroma podatke, ki lahko pomagajo razložiti lastnosti nekaterih snovi v okolju ter z njimi povezane procese kot so na primer stabilnost in pretvorbe polutantov in njihovih prekurzorjev, bioakumulacija itd..
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani raziskovalni program bo za Slovenijo pomenil tako razvoj in pridobitev novega instrumentarija, ki bo omogocal sodobne raziskave pojavov v okolju, in natancnejše spremljanje stanja okolja v Sloveniji, kot tudi razvoj novih metodologij za napovedovanje in odpravljanje posledic onesnazevanja. Predvidevamo, da bomo lahko z novim znanjem pridobljenim v okviru raziskovalnega programa prispevali k uspešnejšemu odstranjevanju in unicevanju nekaterih posebnih odpadkov (olja s PCB) oziroma revitalizaciji onesnazenih podrocij (pesticidi) ter zagotavljanju kakovostne pitne vode (razgradnja huminskih kislin in THM). Obenem bodo rezultati raziskovalnega programa omogocili natancnejše poznavanje stanja in dejanske ranljivosti nekaterih za Slovenijo specificnih naravnih ekosistemov (kras, mokrišca).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno