Projekti / Programi
Kakovost življenja družbenih skupin in socialna politika
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S213 |
Družboslovje |
Socialne strukture |
| S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
kakovost življenja, družbene skupine, socialna politika, marginalizacija, skupnost, povezovanje
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje družbenih skupin kot centralne sociološke kategorije je imelo skozi čas različne poudarke. Medtem, ko je raziskovanje družbene stratifikacije stalna tema raziskovanja, se je v 80. letih uveljavil v zvezi z njimi še koncept kakovosti življenja, v 90. letih pa več novih konceptov kot so opolnomočenje, zagovorništvo, integracija in vključevanje družbenih skupin, človekove pravice, socialna kakovost , skupnost itd.. Ti, sicer fragmentarni koncepti, odražajo in pojasnjujejo tudi nove probleme členitve in integracije, ki potekajo v sodobnih družbah. Osnovni predmet raziskovanja bodo na nei strani procesi marginalizacije družbenih skupin ter na drugi strani procesi konstituiranja skupnosti in ključevanja družebnih skupin vanjo. Raziskovanje bo torej zajemalo procese marginalizacije in njihove rezultate v sodobni družbi, kot tudi procese in instrumente (politike, programe) integracije skupin v družbeno skupnost. Raziskovanje bo zajemalo marginalizacijo in povezovanje družbenih skupin na več ravneh: v socialni sferi (deprivirani, izolirani, stigmatizirani, izključeni, v obrobnem položaju v sferi dela - brezposelni in v ekonomski sferi - revni) , v politični sferi (podrejeni, nereprezentirani, nesodelujoči v političnih procesih) ter v urbani sferi (skupine, ki so izrinjene in izločene v urbanem prostoru in življenju). Naši izhodiščni tezi sta: - da se na navedenih ravneh odvijajo različni procesi, ki zadevajo različne probleme, družbene skupine ter načine reševanja; ena oblika marginalnosti in povezovanja nujno ne pogojuje in subsumira tudi drugih oblik; - da nove procese marginalizacije, izključevanja, izrinjaja itd. družbenih skupin v modernih družbah spremljajo tudi novi procesi in oblike povezovanja v skupnost, vendar so ti procesi v post-sociaističnih družbah počasnejši in okrnjeni, kar je vidno tudi v nerazvitih oblikah participativne, lokalne, direktne itd. demokracije. Cilji raziskovalnega programa so:- spremljati, povezovati ter dopolnjevati sodobne koncepte o členitvi in integraciji današnjih družb tako, da bo omogočena nemotena komunikacija z mednarodno znanstveno skupnostjo; - spremljati, analizirati in pojasnjevati probleme in procese marginailzacije v slovenski družbi ter jih primerjati z drugimi družbami; pravtako pa tudi procese povezovanja v skupnost; - izpeljevati tovrstna splošnejša kumulirana znanja tudi v smer uporabnih, zlasti v podporo odločanju z usmerjenimi raziskavami in ekspertizami, ki bodo prispevale k obvladovanje in usmerjanje te problematike; -prispevati k medsebojni razmejitvi številnih konceptov, v okviru katerih poteka proučevanje družbenih skupin, kot so marginalnost, družbeni položaj, revščina, socialna deprivacija, socialne manjšine, socialna izključenost itd..
Pomen za razvoj znanosti
Tovrstno raziskovanje sodobnih družb se v zadnjih desetletjih pospešeno razvija, saj nastajajo tudi kakovostno novi in vse številnejši mehanizmi marginalizacije in povezovanja družbenih skupin, ta dva procesa pa zadobijata tudi nove oblike in vsebine. Za spremljanje, analiziranje, pojasnjevanje in usmerjanje teh družbenih pojavov je takšno raziskovanje nujno. Takšno raziskovanje omogoča, da se na primerih posameznih družb verificirjo teze o splošnih razvojnih trendih. Tu gre zlasti za dve tezi. Prva govori o vse večji diferenciaciji in pluralizaciji elit na eni strani ter o medsebojnem stapljanju in homogenizaciji (nekaterih) marginalnih skupin na drugi strani. Druga teza govori o spremembi temeljnega vzorca razmerij med družbenimi skupinami, ko se namesto dominacije večine nad manjšino in namesto konformizma manjšine do večine vzpostavljajo nova, bolj obojestranska razmerja.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program, ki predstavlja nadgraditev dosedanjega raziskovanja kakovosti življenja, pomeni korak v smeri celovite obravnave marginalnosti kot multidimenzionalnega fenomena na eni strani, ter konstituiranja skupnosti na drugi strani, k njunemu boljšemu spremljanju, razumevanju in obvladovanju. Skozi raziskovanje bomo razkrivali nove procese in oblike marginalizacije in nove družbene skupine, ki se nahajajo v tem položaju, ter analizirali primernost obstoječih inštrumentov za integracijo skupin. Program bo omogočil pridobitev in razvoj kritične mase znanja, ki je na tem področju potrebna ne le za spremljanje razvoja v mednarodni stroki, ampak tudi za sprotno refleksijo in razumevanje procesov členitve sodobne slovenske družbe in povezovanja v družbeno skupnost, pomenil pa bo tudi osnovo za uporabne raziskave. Rezultati raziskovanja bodo tako lahko v pomoč akterjem političnega odločanja pri oblikovanju socialne in drugih politik. Poznavanje problematike marginalnosti in solidarnosti je za Slovenijo relevantno tudi z vidika vključevanja v EU. V okviru EU ima namreč raziskovanje te problematike prioriteto (npr. skupni minimalni standardi za zagotovitev socialne varnosti tovrstnih skupin, uveljavljanje in varstvo človekovih pravic, programi boja proti socialnemu izključevanju itd.).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
