Projekti / Programi
Raziskave o epizootiološkem stanju v Sloveniji, uvajanje sodobnih diagnostičnih metod
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.04.00 |
Biotehnika |
Veterina |
|
4.06.00 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
|
1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
B750 |
Biomedicinske vede |
Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave |
B725 |
Biomedicinske vede |
Diagnostika |
veterinarska medicina, mikrobiologija, infekcijske bolezni, diagnostika, epizootiologija
Raziskovalci (51)
Organizacije (1)
Povzetek
Domače živali so ogrožene s številnimi infekcijskimi boleznimi. Za nekatere od njih je značilno, da se lahko hitro širijo, v kratkem času zboli veliko živali in nastane velika gospodarska škoda. Druge bolezni pa so pomembne, ker ogrožajo proizvodne zmogljivosti živali ali pa je motena njihova reprodukcijska sposobnost. S tem je ogrožen genetski potencial pri posameznih pasmah in vrstah živali. Metodologija virusne diagnostike, analiza rezultatov in kontrola zdravja živali je osnovana v veliki meri na imunoloških in molekularnih tehnikah. Tehnologija rekombinantne DNA nam omogoča bolje opredeliti virusni antigen, kar daje tudi bolj natančne rezultate pri diagnostiki. Razvoj modernih molekularno genetskih metod bo omogočil boljšo in hitrejšo diagnostiko zelo nalezljivih in ekonomsko pomembnih virusnih bolezni, ki jih povzročajo pestivirusi, virus slinavke in parkljevke, herpesvirusi, virus atipične kokošje kuge, virus povzročitelj bolezni Gumboro in rhabdovirusi pri salmonidnih vrstah rib. Molekularna tehnologija je doprinesla pomemben napredek tudi na področju odkrivanja in determinacije drugih mikrobnih povzročiteljev bolezni pri živalih. Razvili bomo molekularne metode za detekcijo in genotipizacijo povzročiteljev bolezni rib (Aeromonas sp.), M. paratuberkuloze in M. avium. Razvoj metode NaDS PAGE pri dermatofitih bo osvetlil področje kemijske sestave citoplazemskih beljakovin in s tem posredno tudi spoznavanje antigenskih lastnosti teh mikroorganizmov. Ugotavljanje antigenov spirohet v telesnih izločkih in humoralni imunski odziv pri govedu po stiku z bakterijo Borrelia burgdorferi postaja aktualen predmet sodobnih raziskav, saj so že dokazane možnosti alimentarnega prenosa borelij na človeka. Razločevanje invazivnih serovarov salmonel se je že uveljavilo v različnih državah, medtem ko je proučevanje t.i. neinvazivnih serovarov manj razvito. V Sloveniji pogosto izoliramo iz živali in živil tudi neinvazivne serovare, ki prav tako predstavljajo nevarnost za zdravje živali in ljudi.Klamidioza je zoonoza, ki jo povzroča Chlamydia psittaci (C. psittaci). Poseben problem v diagnostiki predstavlja določanje razlik med vrstami klamidij, ker zaradi antigenske sorodnosti navzkrižno reagirajo v seroloških testih. Zanesljivo ločevanje med vrstami omogoča trenutno le metoda PCR. Vpeljava sodobnih molekularnih diagnostičnih metod v proučevanje klamidioze bo prispevek k razreševanju te problematike. Raziskave vzročnih povezav med kroničnim gastritisom in izolacijo bakterij iz roda Helicobacter so v prvi vrsti pomembne z vidika komparativne patologije, ki proučuje bolezni pri ljudeh in živalih. Metode in rezultati raziskovanja na področju patologije čebel bodo prispevali k razvoju aplikativnega raziskovanja zdravstvenega varstva čebel. Predvsem bodo rezultati predstavljali možnost prenosa tujih raziskovalnih metod pri preučevanju čebeljih bolezni v našo znanstveno raziskovalno delo. Uvajanje metod molekularne genetike za proučevanje prirojene odpornosti ali večje dovzetnosti živali za bolezni predstavlja podlago za delo na področju proučevanja patogeneze prenosljivih encefalomiopatij. Z omenjenimi metodami bomo ugotavljali polimorfizem gena za prionski protein (PrP) pri treh avtohtonih pasmah ovac v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Številne kužne bolezni pri živalih povzročajo velike ekonomske izgube v živinoreji, zato vlagajo vse države, zlasti ekonomsko razvitejše, velika sredstva za pravočasno odkrivanje, kontrolo in zatiranje teh bolezni. Veliko pozornost posvečajo raziskavam, ki so usmerjene k odkrivanju molekularnih mehanizmov življenjskega ciklusa povzročiteljev in proučevanju imunskega odziva pri inficiranih živalih. Številna nova spoznanja so omogočila razvoj novih diagnostičnih metod ter načrtovanje novih pristopov za pravočasno odkrivanje in preprečevanje širjenja bolezni. Metodologija diagnostike kužnih bolezni, analiza rezultatov in kontrola zdravja živali je osnovana v veliki meri na imunoloških in molekularnih tehnikah. Na tem področju je bil v zadnjem času dosežen velik napredek. Tehnologija rekombinantne DNA nam omogoča bolje opredeliti antigen povzročitelja bolezni, kar daje tudi bolj natančne rezultate pri diagnostiki, hkrati pa nam omogoča tudi proučevanje evolucije povzročiteljev bolezni in njihov geografski izvor. To je posebno pomembno pri proučevanju zelo kužnih bolezni, ki iz okuženih področij prehajajo na področja, ki so prosta teh bolezni. Razvoj modernih molekularno genetskih metod bo omogočil boljšo in hitrejšo diagnostiko zelo nalezljivih in ekonomsko pomembnih bolezni, kar bo omogočilo boljši nadzor in kontrolo omenjenih bolezni na ožjem in širšem geografskem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Uvedba sodobnih imunoloških, biokemijskih in molekularnih metod v diagnostiko bo pomembno prispevala k razvoju slovenske veterinarske mikrobiologije in epizootiologije ter pripomogla k dvigu veterinarske stroke na raven razvitih evropskih držav. Z uporabo teh metod bomo izboljšali naše možnosti za dokazovanje in tipizacijo povzročiteljev aktualnih kužnih bolezni pri živalih, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše dokazovanje izbruhov posameznih bolezni. Omenjene metode bomo primerjali s klasičnimi metodami dokazovanja mikroorganizmov, jih optimizirali in uvedli v diagnostiko. Hitrejše odkrivanje povzročiteljev bolezni v intenzivnih rejah bo pripomoglo k učinkovitejšemu in bolj racionalnemu razreševanju aktualnih problemov rejcev domačih živali.Ob približevanju Evropski uniji pomeni to tudi približevanje njihovim standardom in s tem večje zaupanje razvitih držav v učinkovitost naše stroke.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo