Projekti / Programi
Idejni in vrednostni tokovi na slovenskem nekoč in danes
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H125 |
Humanistične vede |
Filozofska antropologija |
| H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
| H240 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
Slovenska filozofska misel, krščanstvo in slovenstvo, idejne opredelitve katoličanov nekoč in danes, slovenski nacionalni razvoj in povezanost s sorodnimi tokovi v sosedstvu in v svetu, krščanska podoba človeka, problem vrednot, nacionalna identiteta in člov. preživetje
Raziskovalci (23)
Organizacije (1)
Povzetek
Novoveška zgodovina Slovencev je glede na nosilne in usmerjevalne ideje še pomanjkljivo raziskana. Filozofsko izročilo humanistov, jezuitov in frančiškanov ter predvsem nadaljnji vpliv in pomen krščanskih idej za slovenski narod so ostali v senci petdesetletne marksistične dediščine. Sicer se pa zatrti humanizem in zakasnelo razsvetljenstvo na Slovenskem nista uspela umestiti, prevetriti izročilo ter odgovoriti na temeljne dileme naroda, še manj so uspele ideologije tega stoletja, ki so sicer začasno prevzele oblast nad narodom, narodov idejni usmerjevalec pa je ostala katoliška Cerkev do danes. Raziskave opredeljujejo ta splet novoveških idejnih tokov na Slovenskem in ostrijo zlasti vlogo in pomen krščanstva in Cerkve za narod. Že opravljene študije na TEOF o vodilnih krščanskih mislecih in odnosu do slovenstva in katolištva v preteklosti bomo podaljšali v naš čas in jih umestili v mednarodni kontekst. Program bo obsegal tudi raziskave vrednostnih podlag naroda danes, posebej pri mladini in skušal na osnovi raziskav preteklosti podati tudi smernice za narodov idejni razvoj in odgovoriti na dileme človeka in naroda danes. Raziskava bo torej predstavila recepcijo novoveških idej in tokov v slovenski filozofiji, teologiji in znanosti ter le te umestila v mednarodni prostor. Pomembno je zlasti ovrednotenje novoveških miselnih tokov v zadnjih sto letih, kjer je še posebej pomembno vprašanje vloge krščanstva za narod. Zato gre danes za vprašanje vrednostnih podlag, kar bo omogočila primerjalna študija postmodernega človeka in njegovih problemov pri nas in v svetu. Metodično bo raziskava ob spornih vprašanjih analizirala še dodatne historične vire ter jih kritično umestila v idejni in tudi gospodarski, socialni in politični razvoj naroda, še posebej z vidika nastanka samostojne države. Narodna in državljanska substanca se tu razodeva kot prepletanje katolištva, modernosti, marksizma s slovenstvom in katolištvom. Razsvetljenstvo, humanizem, modernost na Slovenskem ob katolištvu utirajo pota svobode in omejenosti, odprtosti in podrejenosti slovenskega človeka in narod nekoč danes. Poleg natančnejše ocene preteklih virov se bo raziskava posvetila ovrednotenju vloge katolištva kot ideje in življenjske vsebine pri oblikovanju slovenskega človeka in naroda, opredelila njegov antropološki in narodnostno ohranjevalni pomen. To pomeni tudi določitev pomena katolištva za oblikovanje politične zrelosti slovenskega človeka in opredelitev razumevanja vloge posameznika, naroda oziroma narodov in ne nazadnje razumevanje občečloveških idejnih in vrednostnih podlag. Ob tem se postavlja vprašanje vloge in pomena krščanskih vrednot oziroma pomena krščanstva in Cerkve nekoč in danes za slovenskega človeka in narod, za njegovo samostojnost, avtonomnost ter sposobnost avtonomije do svetne ali cerkvene avtoritete ter pomena krščanstva za celotno zahodnoevropsko kulturo, kar bo omogočila primerjalna raziskava. Gre za vlogo krščanskih vrednot v kontekstu občeveljavnih človeških vrednot in temeljev človeka in naroda ter njunega preživetja. Raziskave bodo podlaga za slovensko teološko enciklopedijo.
Pomen za razvoj znanosti
Ključno danes je vprašanje temeljnih vrednot za človeka in narode in določitev prihodnjega razvoja sveta. V tem kontekstu že zdaj potekajo raziskave na TEOF tudi v mednarodnem projektu Aufbruch, ki zajema 10 evropskih držav in pomeni analizo gibanja idejnih tokov in krščanstva pod vidikom totalitarizmov v Evropi. Gre za umestitev človeka in narodov v t. i. tok multikulturalizma. Gre za globalno analizo človekovih izvorov in vsebin človeške (in narodne) substance in ocene njene izgube ali pridobitve v razvoju zadnjih dvesto let. Raziskava bo pomembna z vidika prispevka teoloških ved za nacionalno in mednarodno kulturo in tako za primerjalno mednarodno ovrednotenje krščanskih vrednostnih podlag. Evropsko združenje katoliških teologov si je zastavilo nalogo preučevanja družbene relevance teologije danes, za kar je potrebna natančna zgodovinska analiza tega procesa. Voditelj raziskav je kot podpredsednik tega združenja povabljen k načrtovanju in oblikovanju tega procesa in je že doslej sodeloval v mednarodnih okvirih pri raziskovanju teh vprašanj. Raziskava bo prispevala k uveljavitvi slovenskega idejnega izročila v evropskih tokovih in odgovorila o njegovem pomenu za utemeljitev postmodernega človeka in njegovega narodnega in mednarodnega mesta danes, kar je tudi vprašanje njegovega preživetja. Razvoj dosedanjih procesov bo raziskava utemeljila tudi z analizo sedanjega stanja pri nas in v svetu in utemeljila ohranjevalni pomen religije in teologije v teh procesih.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenci smo tako zaradi petdesetletne komunistične preteklosti kot zaradi stalne odvisnosti od tujih političnih okvirov (Avstrija, Jugoslavija) ter tesne navezanosti na Cerkev doživljali problem lastne identitete. Ta se je razvijala ob teh (zunanjih) dejavnikih, posebno problematično za njeno identiteto pa je bilo obdobje revolucije in marksistične nadvlade, ki je vneslo pojmovne in idejne zmede, obremenilo nacionalno kulturo in identiteto, kar je danes ključni problem Slovencev kot posameznikov in naroda. Raziskava naj bi pokazala razsežnosti teh problemov in predvsem potrdila realno vlogo in pomen katoliške Cerkve v teh procesih nekoč in danes. Za nacionalni razvoj je tako izjemnega pomena:1. Raziskovanje in ovrednotenje virov, relevantnih za ta vprašanja;2. Analitično in sintetično ovrednotenje relevantnih virov in pojasnitev odnosov: humanizem, razsvetljenstvo, protestantizem, narod-katoliška Cerkev, slovenski narod-sosednji narodi in njihovi idejni tokovi, narod-marksizem, narod-liberalizem ter vprašanje postmodernosti slovenskega človeka in naroda;3. Prispevek k boljšemu razumevanju naše nacionalne identitete in njenega idejnega kulturnega izročila;4. Opredelitev etične in religiozne (krščanske) podlage v idejni zgodovini, ter njih pomena za človeka in narod danes;5. Umestitev Slovencev v sosedske kulturne tokove zahteva večje upoštevanje, graditev in oporo na nacionalni kulturni istovetnosti, ki jo sestavljajo krščanske in razsvetljenske paradigme. Treba je analizirati in definirati vlogo in pomen tega narodnega kulturnega izročila v sedanjem narodnem, idejnem in kulturnem okviru, kar naj bi mu omogočilo, da bo kot narod z zavedanjem lastne kulture stalno prepoznaval samega sebe, se ob bogatenju drugih bogatil tudi sam. Vedenje o sebi je izjemnega pomena za samospoštovanje in spoštovanje drugih ter tako zagotovilo za preživetje tudi v sodobnih evropskih in svetovnih tokovih. Analiza preteklih in sedanjih idejnih podlag in primerjava s sosednjimi bo utemeljena podlaga za presojo sedanjega kulturnega, idejnega stanja in vloge in pomena krščanstva v njem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
