Projekti / Programi
Prakse reševanja sporov med običajnim in postavljenim pravom na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
reševanje konfliktov, nasilje, sovraštvo, maščevanje, izgon (izgnanstvo), rituali, slovesnosti, mediacija, vzpostavljanje miru, čustva, spol, travma, spomin, pravljice, digitalna humanistika, interdisciplinarnost, medkulturno, Slovenija, Evropa, 1500-2000
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
29. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
68 |
203 |
171 |
2,51 |
| Scopus |
71 |
238 |
199 |
2,8 |
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program (RP) obravnava prakse reševanja sporov med posamezniki, rodbinskimi skupinami ter skupnostmi (lokalne, konfesionalne (npr. med reformacijo), razredne (npr. kmečki upori), nacionalne (vojne)) na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel v novem veku in novejši zgodovini (od leta 1500 do danes), tj. v času dolgega trajanja. Raziskave maščevanja bo RP začel v obdobju, ko jih nacionalna zgodovinopisja praviloma zaključijo, tj. s prehodom iz srednjega v novi vek. Poseben poudarek je na uveljavljanju postopkov t. i. učenega prava kot posledice vzpona mest od 12. stol., začetkih intenzivnejšega uveljavljanja centralnih oblasti z uvedbo inkvizitornega sodnega postopka od 15. stol. do prevlade postavljenega prava v 19. stol. S poudarkom na najširših tradicionalnih praksah reševanja sporov je RP, kljub temeljnemu izhodišču v zgodovinopisju, nujno zastavljen interdisciplinarno (vključevanje spoznanj antropologije, sociologije, etnologije, psihologije, kulturologije, literarnih in pravnih ved ter umetnostne zgodovine). V RP bomo na podlagi interdisciplinarnega pristopa z analizo, komparacijo in (re)interpretacijo dosedanje literature ter raziskavo objavljenih in neobjavljenih izvirnih zgodovinskih dokumentov za ozemlje današnje Slovenije raziskali, kako razširjen je bil običaj maščevanja med vsemi sloji prebivalstva, v katerih pojavnih oblikah je bil prisoten, kakšen pomen ima za evropsko kulturno dediščino in kakšno vlogo je odigral v civilizacijsko-kulturni podobi. Poseben poudarek bo še na raziskovalnih vprašanjih vloge izražanja čustev (sovražnost, ponižnost, čast, prijateljstvo, ljubezen itd.) v obredju reševanja sporov. Pri tem bo pomemben poudarek tudi na posledicah (ne)učinkovitega reševanja sporov v sodobnosti ter na (travmatičnem) spominu oz. pričevanjih o vojnih in povojnih dogodkih na Slovenskem, ter na poglobljenem razumevanju odnosa med zgodovinskim in političnim kontekstom ter pravljicami in njihovo družbeno in politično funkcijo. RP se navezuje na nove digitalne tehnologije in predvsem digitalno humanistiko, s ciljem trajne ohranitve raziskovalnih podatkov in rezultatov ter široke diseminacije tako med znanstveno kot splošno javnostjo. V ta namen bomo v sklopu RP pripravili digitalni arhiv, ki bo sestavljen iz več segmentov: 1) arhiv primerov reševanja sporov, 2) ikonografski arhiv, 3) arhiv pravljic in pripovedk, 4) arhiv ustne zgodovine.
Pomen za razvoj znanosti
Tekom svojih preteklih in tekočih nacionalnih in mednarodnih raziskav in projektov, smo člani raziskovalnega programa (RP) spoznali, da so prakse reševanja sporov na Slovenskem v novem veku in novejši zgodovini zapostavljeno področje raziskav. Temu pojavu se je doslej posvetilo le nekaj študij, pa še te so zajele le čas do sredine 17. stol. Še posebej izrazito ostaja pomanjkanje študij o družbeni razsežnosti običaja maščevanja, vključno z njegovimi emocionalnimi, spominskimi in spolnimi vidiki, kar velja za večino evropskih historiografij, s pomembno izjemo italijanske, ki pa ostaja osredotočena na urbana okolja. Čeprav RP temelji na nedavnih raziskavah, jim predstavlja pomemben kontrast prav zaradi fokusa na podeželska območja slovenskih in sosednjih jadranskih ter srednjeevropskih dežel. Obenem bo RP pomembno nadgradil dosedanje raziskave fajde v Svetem rimskem cesarstvu, ki so osredotočene na plemstvo in se zaključijo na začetku 17. stol., saj za kasnejša obdobja je veljalo, da so "čas po fajdi", ko naj bi pravdanje pred sodišči izničilo druge tradicionalne prakse reševanja sporov. Posledično bo RP pomembno nadgradil evropske raziskave, s svojo umeščenostjo v širši svetovni okvir raziskovalnih vprašanja s področij reševanja sporov v skupnostih pa bo tako prispeval pomemben primerjalni element v mozaiku običajev svetovnih skupnosti in kultur. Posebno pozornost pa bo RP posvečal tudi sodobnim družbenim problemom v slovenski skupnosti, ki se nanašajo na poglavitna vprašanja (ne)reševanja sporov iz preteklosti. Čeprav so v preteklih letih raziskovalci na Slovenskem postopoma začeli s proučevanjem razdeljenega spomina in njegovih učinkov na današnjo družbo, so pri tem povsem spregledani travmatični učinki tega spomina. Prav kot posledica tega, da se družba v letih in desetletjih po drugi svetovni vojni ni posvečala travmatičnim učinkom in posledicam konflikta in spremljajočih dogodkov, je to imelo izrazito negativen vpliv ne samo na posameznike, temveč tudi na družine in družbo kot tako. Pristop, ki upošteva travmatično naravo dogodkov in njihov vpliv na družbo, je torej za slovensko znanstvenoraziskovalno obravnavo preteklosti povsem nov. Poleg tega pomemben doprinos k znanosti predstavlja tudi vzpostavitev digitalnega arhiva in s tem pomembna vključitev digitalne humanistike v znanstveno-raziskovalno delo. Na ta način je RP tudi skladen z najnovejšimi smernicami Evropske komisije glede odprte znanosti (open science) in s FAIR principi. Na ta način bomo poskrbeli za učinkovito in trajnostno ohranitev raziskovalnih podatkov in rezultatov ter njihov odprt dostop. RP je, kljub temeljnemu izhodišču v zgodovinopisju, zastavljen interdisciplinarno ter predvideva sodelovanje in vključevanje spoznanj in raziskovalcev iz antropologije, sociologije, etnologije, psihologije, kulturologije, literarnih in pravnih ved ter umetnostne zgodovine. K izvajanju RP bodo pritegnjeni tudi drugi uveljavljeni mednarodni raziskovalci s tega področja, ki bodo tvorili posvetovalno telo RP (advisory board - AB). S tem bomo vzpostavili široko mednarodno mrežo za nadaljnje raziskave in prijave raziskovalnih projektov ter spodbujali gradnjo karier in vključevanje mlade generacije raziskovalcev, ki bodo to področje razvijale naprej.
Pomen za razvoj Slovenije
Posredni pomen raziskovalnega programa (RP) za gospodarstvo in družbo je zlasti v uporabnosti njegovih rezultatov za različne ciljne skupine kot so turistični delavci, izvajalci formalnega in neformalnega izobraževanja (osnovne in srednje šole, unkiverze, izvajalci programov vseživljenjskega učenja). Uporabljale ga bodo lahko javne ustanove pri vodenju družbenoekonomskega razvoja ter pri izboljšanju izobraževanja, medkulturne komunikacije in pri ohranjanju kulturne dediščine. Rezultati RP se bodo vključevali v visokošolski pedagoški proces, saj so člani RP tudi predavatelji (redna profesorja, docenta) na univerzitetnih študijskih programih. Vsebinske, metodološke in teoretične novosti se bodo posredno ali neposredno uporabljale v študijskih programih zgodovine, sociologije, antropologije, psihologije, kulturologije, etnologije, filozofije, umetnostne zgodovine, literarnih ved in prava. Rezultati RP bodo prispevali k izboljšanju kvalitete in konkurenčnosti slovenske znanosti in visokošolskega izobraževanja v evropskem in širšem mednarodnem merilu. Raziskave bodo uporabne tudi pri načrtovanju pouka zgodovine v šolah, saj so teme maščevanja v preteklosti vselej popularne pri učencih in dijakih, enako pa velja tudi za širšo javnost. Prav tako je lokalne primere maščevanja, ki so priljubljen motiv pri turistih, mogoče ponuditi kot zgodbe za turistične produkte. Na tak način bomo prispevali k tesnejšemu povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja in to z namenom dviga kakovost proučevanja in poučevanja. Za slovenski prostor bo predlagani RP pomemben tudi za poznavanje in pravilno vrednotenje slovenske in evropske kulturne dediščine in zgodovine. Raziskave so tudi podlaga za evidentiranje, vrednotenje in ohranjanje kulturne dediščine (snovne in nesnovne) in njene uporabe za kulturne namene, za spodbujanje ustvarjalnosti in razvoj novih izdelkov. Dodana vrednost RP je v tem, da bomo vprašanje (ne)reševanja sporov aplicirali tudi na eno osrednjih kolektivnih travm slovenske zgodovine, to je spominjanje na drugo svetovno vojno in povojne dogodke, ki do sedaj ni bilo deležno zgodovinopisne ali tudi širše strokovne obravnave. Predlagani program je za razvoj družbe pomemben tudi zato, ker bo upošteval spomine in pričevanja, tako tistih, ki so te dogodke živeli, kot tudi njihovih potomcev. Namen je izpostaviti, da so pri vprašanjih razdeljenega in travmatičnega spomina pričevanja nujna in moramo tistim, ki so nosilci travmatičnega spomina, dati prostor tudi v zgodovinopisju. Če tega ne storimo, čemur smo danes priča v Sloveniji, dajemo prostor politizaciji nekritičnega povzemanja osebnih izkušenj in pričevanj, kar v družbi povzroča vse večjo razdeljenost in poglabljanje ideoloških sporov. Preko povezave raziskav in njenih rezultatov z digitalno humanistiko bomo tiste podatke, za katere je to možno, digitalizirali in jih vključili v spletno zbirko podatkov. S tem bomo sledili smernicam Evropske komisije, ki se zavzema za odprto znanost in odprt dostop tako da raziskovalnih rezultatov kot raziskovalnih podatkov. S tem bomo omogočili ponovno uporabo zbranih podatkov tako za strokovno kot širšo javnost. Uporabnost študij praks reševanja sporov (maščevanje, sovražnosti, pomiritev in sprava) - zlasti pa pomena mediacije skupnosti, kar na podlagi zgodovinskih spoznanj nudi primerjalne pogoje za uveljavljanje deliberativne demokracije - postaja v današnjem času vse večja tudi zaradi negativnih družbenih posledic pandemije covida-19 (krhanje družbenih odnosov, zaostrovanje obstoječih antagonizmov) ter predstoječe klimatske krize (pomanjkanje obdelovalne zemlje in pitne vode, masovne migracije), ki pa, kljub večjemu obsegu, nista brez vzporednic v zgodovini. Zlasti v novem veku so se skupnosti po vsej Evropi že morale ubadati s podobnimi težavami, ki jih bomo prikazali v našem RP.
