Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
biotični in abiotični stres, fenolne snovi, terpenoidi, dušik vsebujoče snovi, fiziologija rasti razvoja, tehnologije pridelave, kakovost pridelkov, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, okrasne rastline, fitomedicina, kmetijska tehnika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
598 |
12.755 |
10.899 |
18,23 |
| Scopus |
753 |
15.618 |
13.495 |
17,92 |
Raziskovalci (31)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
04124 |
dr. Rajko Bernik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 2. |
35543 |
dr. Tanja Bohinc |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 3. |
51865 |
Saša Gačnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 4. |
36972 |
Anton Gleščič |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 5. |
55384 |
dr. Mariana Cecilia Grohar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 6. |
14033 |
dr. Metka Hudina |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 7. |
56336 |
Eva Indihar |
|
Tehnični sodelavec |
2022 |
0 |
| 8. |
54732 |
Tea Ivančič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 9. |
25505 |
dr. Jerneja Jakopič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 10. |
24183 |
Matej Jeraša |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 11. |
13010 |
dr. Nina Kacjan Maršić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 12. |
56906 |
Petra Kunc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 13. |
56592 |
Gašper Leskovar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 |
0 |
| 14. |
53623 |
dr. Aljaž Medič |
Biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 15. |
23631 |
dr. Maja Mikulič Petkovšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 16. |
14541 |
dr. Gregor Osterc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 17. |
38513 |
Tilen Petrič |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 18. |
58145 |
mag. Kris Pirih |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
0 |
| 19. |
20496 |
Tomaž Pliberšek |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 20. |
25866 |
Jaka Rupnik |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
0 |
| 21. |
20686 |
dr. Denis Rusjan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 22. |
29419 |
dr. Valentina Schmitzer |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 23. |
30707 |
dr. Ana Slatnar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 24. |
51858 |
Tina Smrke |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 25. |
07552 |
dr. Anita Solar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 26. |
30340 |
Greta Sorta |
|
Tehnični sodelavec |
2022 |
0 |
| 27. |
06404 |
dr. Franci Štampar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 28. |
17763 |
dr. Stanislav Trdan |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 29. |
11759 |
dr. Valentina Usenik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 30. |
20165 |
dr. Robert Veberič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2022 - 2024 |
0 |
| 31. |
53625 |
dr. Tilen Zamljen |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalci v programski skupini Hortikultura postavljamo hortikulturne rastline v središče naših raziskav. Ne glede ali gre za sadno rastlino, vrtnino, vinsko trto ali okrasno rastlino, vsem je skupno, da natančno preučujemo njihovo fiziologijo in metabolizem. Z raziskavami želimo razvijati postopke, v katerih hortikulturne rastline optimalno koristijo naravne vire in dosegajo velike pridelke odlične kakovosti. Želimo doseči odmik od dosedanjega načina pridelave v smer trajnostnega pristopa. Potrebno je odgovoriti na nove izzive v pridelavi, kot so nenadni in ekstremni vremenski pojavi zaradi spreminjajočega se podnebja, pojav novih škodljivcev in bolezni, zahteve potrošnikov po hrani pridelani z minimalno uporabo ali brez sintetičnih kemikalij, omejeni naravni viri za pridelavo itd. Hortikulturne rastline morajo biti dovolj robustne in prilagodljive, njihovi pridelki pa ne samo prehransko varni, ampak tudi bogati s snovmi, ki so pomembni za zdravje ljudi. Za bistven doprinos k sodobni hortikulturni pridelavi smo naše raziskave usmerili na tri področja: (i) proučevanje odziva rastlin na okoljske dejavnike, (ii) izboljšave in razvoj novih tehnoloških pristopov pridelave ter (iii) identifikacija metabolitov in spremljanje metabolizma rastlin. Kljub temu, da smo skupina raziskovalcev, ki je močno povezana s pridelavo rastlin, z našimi raziskavami bogatimo svetovno zakladnico znanja, ne samo na področju hortikulture, pač pa tudi fiziologije rastlin, fiziologije stresa, mineralne prehrane, biotičnega varstva, rastlinskega metabolizma, kakovosti in fiziologije plodov. Naše raziskave so kompleksne in pri tem iščemo interdisciplinarno sodelovanje z drugimi raziskovalci/skupinami ne le znotraj hortikulturne panoge, ampak tudi širše. Poleg primarnih metabolitov so za kakovost in fiziološki odziv rastline pomembni zlasti sekundarni metaboliti. Potrošniki izbirajo in uživajo hortikulturne pridelke ne le zaradi privlačnega izgleda in dobrega okusa, ampak tudi z namenom izboljšanja zdravja in počutja. Zato morajo biti rastline bogate z vitamini, minerali in različnimi bioaktivnimi snovmi. Na vsebnost omenjenih snovi lahko v veliki meri vplivamo z različnimi tehnološkimi ukrepi in optimizacijo okoljskih dejavnikov. Prav rastlinski sekundarni metaboliti so pomembni ne samo pri delovanju rastline, ampak tudi v interakcijah rastlina-rastlina in rastlina-žival. Vse to lahko vtkemo v razvoj novih pristopov biotičnega varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, na primer z alelopatskimi snovmi. Razširjanje znanja v znanstvenih objavah in predstavitvah rezultatov na znanstvenih konferencah omogoča povezovanje s svetovno raziskovalno skupnostjo. Strokovni članki, delavnice in strokovna srečanja krepijo sodelovanje s strokovno javnostjo in pridelovalci. Popularizacija znanosti preko različnih družbenih medijev in socialnih omrežij nam omogoča stik s potrošniki in jim približa poznavanje hortikulturnih rastlin, njihovo pridelavo in kakovost končnih proizvodov.
Pomen za razvoj znanosti
V prihodnjem programskem obdobju bomo analizirali biokemičen odziv hortikulturnih rastlin na različne tehnološke postopke in okoljske dejavnike ter s tem okrepili vedenje o fiziologiji rasti in razvoja rastlin, zlasti z vidika raznih negativnih oz. pozitivnih vplivov. Poznavanje fiziološkega odziva rastlin v povezavi z interakcijo rastlina-okolje omogoča hitre odzive za preprečevanje negativnega stresa na rast in razvoj rastlin, izpad pridelka ali zmanjšanje njegove kakovosti. Na ta način bomo krepili znanje na področju fiziologije rastlin, zlasti fiziologije stresa. Raziskave s področja poznavanja vplivov stresorjev, ki so jim izpostavljene rastline v naravnem ali nadzorovanem okolju, bodo omogočile razvoj novih tehnoloških rešitev. S spremljanjem ekspresije genov in aktivnosti encimov, ki sodelujejo pri sintezi in razgradnji fenolnih snovi, bomo nadgradili razumevanje regulacije in obstojnosti teh snovi v različnih organih sadnih rastlin med rastjo in po spravilu. Raziskave bomo razširili tudi na druge metabolite in spremljali njihovo encimsko aktivnost in metabolne produkte omenjenih reakcij. Tako bomo skušali bolje razumeti delovanje encimov mirozinaz pri razgradnji glukozinolatov, pretvorbo hidrojuglon-ß-D-glukopiranozida in ?-hidrojuglona v juglon, aktivnosti kapsaicin sintaze in encimsko aktivnost antioksidativnega odziva rastlin. Rastline med rastno dobo sintetizirajo in shranjujejo sekundarne metabolite v različnih organih/tkivih. Za določanje metabolitov v različnih tkivih hortikulturnih rastlin bomo optimizirali metode ekstrakcije in analize s pomočjo HPLC-MS. Te metode predstavljajo osnovo raziskav ciljnih metabolitov in jih bomo v prihodnjem obdobju optimizirali za mnoge rastlinske vrste. Prav tako bomo s pomočjo sodobnih spektroskopskih tehnik (MS, NMR) določili neznane spojine ter jih ustrezno poimenovali. Naše raziskave bomo nadgradili z analizo hlapnih snovi s pomočjo GC/MS sistema. To nam bo omogočilo analizo pomembnih komponent arome in okusa plodov, eteričnih olj in maščobnih kislin. Na ta način bomo primarni in sekundarni metabolizem zaokrožili z identifikacijo hlapnih snovi - aromatiko, ki je zelo pomembna pri proizvodih hortikulturnih rastlin. Optimizacija že uveljavljenih metod ekstrakcije in analize nam bo omogočala vrednotenje sestave in količine metabolitov. S tem bomo razširili raziskave s področja metabolomike. Destruktivne metode za določanje zrelosti bomo nadgradili z nedestruktivnimi metodami, ki temeljijo na absorpciji klorofila in drugih metabolitov, prisotnih v epidermalnih tkivih organov rastlin. Laboratorijsko določeno vsebnost metabolitov bomo uporabili kot indikator kakovosti plodov in drugih delov hortikulturnih rastlin ter na podlagi vrednosti določili čas obiranja v optimalni zrelosti. Zaradi kompleksne matrike bioaktivnih in signalnih molekul, ki jih uvrščamo v skupino biostimulantov, bomo s preverjanjem odziva na nivoju tkiva, organa ali rastline, razkrili mehanizme delovanja različnih biostimulanov. Ti na rast lahko delujejo pospeševalno ali zaviralno, v nekaterih primerih pa kot sredstvo za blaženje stresa. Prav tako bomo s preizkušanjem naravnih biostimulativnih snovi vrednotili potencialno insekticidno delovanje. Nadaljevali bomo žlahtniteljsko delo na področju oreha in leske ter odbrali nove sorte, ki bodo sledile zahtevam trajnostne pridelave in zelenega razvoja.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je bogata z naravnimi danostmi in viri, znanjem in tradicijo pridelave hrane vrhunske kakovosti. Velik ogljični odtis v povezavi s prehranskimi kilometri (transport hrane na dolge razdalje) in okolju spornimi pridelovalnimi tehnologijami hortikulturnih rastlin (sadja, zelenjave, namiznega grozdja) je pereč problem, s katerim se srečujejo gospodarstva v celotni Evropski uniji. Policentričen razvoj za zagotavljanje prehranske vzdržnosti je skupna strategija EU, ki ji sledimo tudi v Sloveniji. Projekt "od vil do vilic" je nov celovit pristop, ki pomeni veliko priložnost za izboljšanje načina življenja, zdravja in okolja. Na področju javne uprave bomo sodelovali pri vsakoletnem izobraževanju strokovnih delavcev javne svetovalne službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvajali bomo različne strokovne naloge, v katere bomo neposredno vključili znanja, pridobljena v raziskavah programske skupine Hortikultura. Znanje bomo širili tudi v strokovnih telesih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in aktivno sodelovali pri oblikovanju nadaljnjih politik in odločitev, pomembnih za kmetijstvo in prehrano. O vsebnosti in sestavi metabolitov v hortikulturnih pridelkih bomo sproti obveščali zainteresirano strokovno javnost s področja zdravstva in prehrane. Dobljeno znanje bomo redno vključevali v izobraževalni proces na vse treh stopnjah študija kmetijstva in povezanih področij. Poleg neposrednega pedagoškega dela opravljamo tudi vlogo mentorjev zaključnih del ter sodelujemo v številnih doktorskih postopkih v Evropi in na zahodnem Balkanu. Rezultati naših raziskav bodo pomembno vplivali na razvoj vseh panog hortikulturne pridelave v Sloveniji in tujini. Rezultati raziskav s področja metabolizma rastlin so osnoven vir informacij o vsebnosti snovi, ki so pomembne za nutricionistiko in medicino. Znanje o obstojnosti pigmentov, zlasti antocianov, bo omogočilo razvoj kakovostnejših in obstojnejših proizvodov, sokov in pijač v živilski industriji. Različni deli hortikulturnih rastlin s spremenjeno sestavo ali povečano vsebnostjo metabolitov in mineralov so odličen izhodiščni material pri razvoju proizvodov z dodano vrednostjo v živilski industriji (novi prehranski dodatki, obogateni proizvodi). S podjetji bomo nadaljevali pri razvoju tehnoloških rešitev, kot so razvoj sistemov hidroponskega gojenja različnih hortikulturnih rastlin v stanovanjih, tehnikah gojenja v nadzorovanih sistemih in pri razvoju specifičnih proizvodov pri razmnoževanju rastlin ('ready-rooter' potaknjenci). Nove sorte lupinarjev, ki so prilagojene na pedoklimatske razmere v Sloveniji, bodo pomembno prispevale k obsegu in kakovosti pridelave lupinarjev in omogočile pridelovalcem konstantne pridelke in zaslužke, predelovalni industriji pa domače surovine odlične kakovosti. Državo Slovenijo bomo promovirali na različnih mednarodnih srečanjih, kjer bomo predstavili svoje znanje, prav tako pa tkali znanstveno-raziskovalne povezave in nadgradili področje z obsežnim tujim znanjem s celotnega sveta. V številnih novih mednarodnih projektih bomo svoje znanje bogatili z znanjem iz drugih držav in s tem razvijali ideje in rešitve. Sodelovali bomo v okviru Evropske unije, osrednje Evrope in v državah zahodnega Balkana. Aktivno bomo sodelovali v evropskem medsektorskem in interdisciplinarnem projektu HiStabJuice (Horizont 2020), ki združuje znanstveno delovanje petih univerz in dveh raziskovalnih ustanov s tehnološkimi izkušnjami 10 industrijskih partnerjev iz 7 držav EU. Rezultati projekta bodo tehnološke izboljšave različnih segmentov živilske industrije na področju sokov. Znanje, pridobljeno v projektu, bo prosto dostopno.
