Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Aptamere in hidrodinamska kavitacija, dostopno orodje za analizo organskih ostankov v arheološki keramiki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Hidrodinamska kavitacija, aptamere, proteomika, vibracijske spektroskopske metode, arheološki proteini, arheološka lončenina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.201,19
A''
1.410,98
A'
2.333,26
A1/2
2.574,73
CI10
4.785
CImax
239
h10
38
A1
12,73
A3
0,79
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 25. junij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  195  6.371  5.741  29,44 
Scopus  211  6.846  6.192  29,35 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18801  dr. Marko Fonović  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021 - 2024 
2.  08523  dr. Jože Grdadolnik  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024 
3.  53856  Maša Kavčič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2023 - 2024 
4.  31913  dr. Janez Kosel  Biotehnologija  Vodja  2021 - 2024 
5.  35055  Lea Legan  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024 
6.  51147  dr. Andrej Magdič  Arheologija  Raziskovalec  2021 - 2024 
7.  34527  dr. Urban Novak  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024 
8.  35834  dr. Klara Retko  Kemija  Raziskovalec  2022 
9.  28079  dr. Polonca Ropret  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024 
10.  28608  dr. Barbara Zupančič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2021 - 2024 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2316  Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine  Ljubljana  1423215 
2.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  10 
3.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  18 
Povzetek
Keramika in arheološka lončenina sta med najštevilčnejšimi predmeti, ki jih najdemo pri izkopavanjih in odsevajo različne vrste kulinarik in načine kuhanja v zadnjih 10 000 letih. Razkrivajo kulturne okoliščine jedi, ki so bile v njih pripravljene in razkrivajo podatke o človeški prehrani in družbenih in ekonomskih pogojih v danem kontekstu. Neglede nato pa primerjave posameznih vrst posod še ne vodijo k identifikaciji različnih vrst hrane kar pogosto pripelje do napačnih sklepanj. Ker so ti predmeti zelo pogoste najdbe, se večinoma shranjujejo na neprimeren način, kar pogosto privede do mikrobiološke degradacije organskih ostankov znotraj keramične porozne strukture. Če torej v bližnji prihodnosti raziskovalne metodologije ne bodo postale bolj cenovno dostopne in učinkovitejše pri analizi arheoloških organskih ostankov, bodo možnosti za razkritje evropske kulinarične zgodovine postale vedno bolj omejene. Keramično vezani proteinski delci v organskih ostankih se ne razgradijo tako hitro kot molekula DNA a še vedno nosijo molekularne informacije (kodirane znotraj aminokislin), ki opisujejo ne samo tip proteina ampak tudi njegov živalski izvor, iz česar lahko določimo samo vrsto hrane. Neglede nato pa sedanje metode ekstrakcije, ki so osnovane na ultrazvočni kavitaciji, niso učinkovite in uporabljena topila pogosto spremenijo končno interpretacijo rezultatov pridobljenih z GC-MS analizo. Ko pa se poslužujemo bolj cenovno dostopnih imunoloških metod, kot je encimska imuno-adsorpcijska preiskava (ELISA), so te odvisne od protiteles, kar ima za posledico mnoge slabosti vključno z navzkrižno reaktivnostjo protiteles in njihovo hitro denaturacijo. Naš nov pristop bo obšel ovire sedanjih metod, in sicer tako da bo povezal proces ekstrakcije proteinov znotraj učinkovitega miniaturnega hidrodinamskega kavitacijskega generatorja z cenovno dostopno encimsko adptamer-adsorpcijsko analizo (ELASA), ki namesto protiteles uporablja zelo specifične, stabilne in zanesljive aptamere. Ta prelomni raziskovalni napredek ne zahteva drage merilne opreme in bo omogočil manjšim institucijam izvajanje zanesljive identifikacije organskih ostankov v arheoloških keramičnih fragmentih. Naš pristop bomo uporabili pri interpretaciji kulinaričnih praks zgodnjesrednjeveških prebivalcev mesta Ptuj, da bi preverili domnevo ali se je specifične oblike lončenine uporabljalo za specifične vrste hrane. Poleg razkrivanja kulinarične zgodovine Slovenije, bo naša raziskava okrepila znanstvene temelje za sonaravno upravljanje z viri (United Nations, cilj 17, Področje znanosti, poglavje 35 skozi agendo 21 – izboljšano sodelovanje med naravoslovci in družboslovci) in bo pomenila prispevek k novim interdisciplinarnim raziskavam družbenih in naravoslovnih znanosti, saj bo preskrbela najnovejša raziskovalna orodja in strokovne storitve (cilja 1 in 3 Evropske Raziskovalne Infrastrukture za Dediščinske Znanosti, E-RHIS). Predlagane napredne karakterizacijske tehnike bodo lahko uporabljene tudi v medicini, diagnostiki in forenzični znanosti kot tudi pri zagotavljanju kakovosti v prehrambeni industriji.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno