Projekti / Programi
KOMBINATORIKA BESEDOTVORNIH OBRAZIL V SLOVENŠČINI
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
besedotvorje, besedne družine, pomenske funkcije obrazil, morfotaktika, digitalna humanistika, globoko učenje, procesiranje naravnega jezika, slovenski jezik
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
95 |
667 |
585 |
6,16 |
| Scopus |
238 |
2.127 |
1.778 |
7,47 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
Za slovenščino je – tako kot tudi za druge slovanske jezike – značilna izredno bogata morfemska zgradba besed, ki je posledica večstopenjske tvorbe: npr. iz pridevnika mlad tvorimo na prvi stopnji samostalnik mladost, iz njega na drugi stopnji pridevnik mladosten, iz njega tretjestopenjski samostalnik mladostnik, iz njega pa svojilni pridevnik mladostnikov, ki je četrte stopnje. Primer izkazuje družljivost naslednjih štirih priponskih obrazil: -ost + -en + -ik + -ov, pri čemer družljivost obrazil razumemo kot sposobnost soobstajanja različnih besedotvornih obrazil v okviru večstopenjske tvorbe in ob upoštevanju pomenotvornega vidika. Prijavljeni projekt se osredinja na analizo in opis družljivosti besedotvornih obrazil v okviru večstopenjske tvorbe (mlad › mladost › mladosten › mladostnik › mladostnikov), s čimer bo v slovenskem jezikoslovnem prostoru vzpostavljeno novo raziskovalno področje – morfotaktika, kar predstavlja inovacijo, gleda na to, da to področje v slovenskem jezikoslovju ne obstaja. Taka analiza, ki bo določila sistemsko predvidljivost tvorbe v smislu družljivosti priponskih obrazil in njene omejitve, bo omogočila predstavitev značilnosti besedotvornega in pomenotvornega mehanizma slovenskega jezika, in sicer na sodobnem gradivu, ki vključuje sodobne slovarje slovenskega jezika in korpuse, ter z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikoslovja in jezikovnih tehnologij (vključno z globokim učenjem). S tem bo narejena prva celostna analiza slovenskega besedotvorja po 70 letih. Jezikovnotehnološki cilj projekta pa je pionirska izgradnja prve učne množice in prve jezikovnotehnološke aplikacije, ki bo omogočala avtomatsko morfemsko segmentacijo besed slovenskega jezika, kar je ključnega pomena za razvoj tudi semantičnh jezikovnih virov in jezikovnih tehnologij za slovenščino, nesporen pomen pa ima seveda tudi za jezikoslovje.
