Projekti / Programi
Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj, 16.-20. stoletje)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Zgodovina podeželja, ekonomija, družba, prebivalstvo, kultura, politika.
Raziskovalci (15)
Organizacije (3)
Povzetek
Če ne razumemo kmečke družbe in večinskemu delu prebivalstva ne priznavamo nobene vloge, ne moremo zares razumeti zgodovine nobenega naroda – in če želimo razumeti življenje navadnih ljudi, jih moramo postaviti v središče naše pozornosti. Predstave o enolični in enostavni kmečki družbi, v kateri malodane ni bilo prostora in časa za kaj drugega kot za garaško udinjanje golemu preživetju, niso historično upravičene. Če pogledamo pobliže, se nam na »mikro« ravni odstre kompleksna kmečka družbo, ki je notranje povezana in obenem razčlenjena, sestavljena iz posameznikov, gospodinjstev, družin, rodbin, sorodstev, skupin, slojev, institucij, pozicij moči in vsakokratnih interesov ter odnosov, povezanih v zapleten preplet solidarnosti in zavezništev ter sporov in zamer. Vse navedeno je bilo tudi spremenljivo. Odmisliti velja nujno prevlado dolgotrajnosti razmer v odsotnosti sprememb. Kmečko prebivalstvo je bilo v stalnem stiku zunanjim svetom, z drugimi sloji, urbanim okoljem, preko trgovinske dejavnosti tudi z oddaljenimi deželami in širšimi ekonomskimi, družbenimi, kulturnimi in političnimi dejavniki, vplivi in vzgibi. Z njim naslavljamo dva med seboj tesno povezana problema. Na eni strani zgodovina podeželja v slovenskem zgodovinopisju v zadnjih desetletij ne zaseda (več) osrednjega mesta, ne glede na sodobne trende v mednarodnem zgodovinopisju (new rural history). Na drugi strani je opazno, da se zgodovinarji vse bolj zapiramo v svoje ožje tematske in zlasti časovne mehurčke, zaradi česar teže naslavljamo vprašanja zgodovinskega razvoja. Zaradi navedenega kombiniramo mikro in dologoročno perspektivo. Z raziskavo nameravamo pokazati kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe skozi daljše časovno obdobje od 16. do 20. stoletja, ki zajema procese modernega evropskega razvoja. Zanimajo nas interne dinamike, ob stalni pozornosti do elementov kontinuitete. V središču pozornosti je vaška skupnost, ki naj nam deluje kot prizma, skozi katero lahko opazujemo širše procese slovenske zgodovine. Projekt temelji na študiji primera vasi Tomaj na Krasu. Tomaj je skozi stoletja pripadal različnim državnim tvorbam, iz katerih je kasneje izšla sodobna Slovenija (Avstrija, Italija, Jugoslavija), nahaja se blizu pomembne prometne poti med Trstom in Dunajem, bil je razmeroma bogata in razslojena skupnost, s številnimi formalnimi in neformalnimi institucijami ter barvitim javnim in političnim življenjem, iz katerega je izšel celo poslanec v Dunajskem parlamentu. Nenazadnje pa je zanj ohranjena velika količina arhivskega gradiva. Vseobsegajoča zgodovina bi ne bila uresničljiva, zato smo kompleksno stvarnost razčlenili na tri vertikalne tematske stebre, vsakega od katerih obravnavamo skozi dve horizontalni dimenziji. Tako se projekt deli na šest problemskih sklopov, ki tvorijo naša raziskovalna vprašanja, odgovori nanje pa specifične cilje projekta: Ekonomija in demografija Institucije in politika Vsakdanje življenje DRUŽINA 1 Ekonomska struktura kmetije in demografska struktura družine 3 Ožja in širša družina kot socialno omrežje 5 Materialna kultura in življenjski standard SKUPNOST 2 Endogeni in eksogeni dejavniki sprememb v kmečki ekonomiji in prebivalstvu 4 Vaška elita: orodja moči in oblikovanje zavezništev 6 Rituali, vrednote in izobrazba Projektna skupina je sestavljena na podlagi specifičnih kompetenc njenih uveljavljenih, mlajših in mladih članov, ki so že sodelovali v skupnih projektih, kar zagotavlja učinkovitost dela in uresničljivost. K sodelovanju smo pritegnili priznane tuje raziskovalce, katerih svetovanje bo dodatno zagotovilo kakovosti in mednarodne primerljivosti rezultatov.
