Projekti / Programi
Ovrednotenje verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
družboslovno raziskovanje, anketni stroški, napake v anketah, spletne ankete, spletni paneli
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
28. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
89 |
1.916 |
1.787 |
20,08 |
| Scopus |
113 |
2.721 |
2.554 |
22,6 |
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
Zaradi tehnološkega razvoja in naraščajočih stroškov anketnega zbiranja podatkov se raziskovalci na področju družboslovja namesto uporabe tradicionalnih načinov anketiranja (tj. osebne, telefonske, poštne) vedno bolj preusmerjajo v spletne ankete. Posredno je ta prehod izpostavil tudi vse večjo vlogo neverjetnostnih spletnih panelov (v angleščini včasih imenovanih tudi »access panels«), kjer so velike skupine anketirancev v zameno za nagrade pripravljene redno sodelovati v anketah. Večina tržnih in javnomnenjskih raziskav ter določen delež družboslovnih raziskav je že prešlo na tovrstne panele, ki so sicer poceni, vendar morda ne predstavljajo najbolje ciljne populacije, kar ogroža znanstvene kriterije in lahko vodi do dvomljivih rezultatov. Na drugi strani se nekatere vladne in akademske anketne raziskave zaradi upoštevanja načel verjetnostnega vzorčenja selijo na bistveno dražje verjetnostne spletne panele, saj standardno statistično sklepanje zahteva verjetnostno vzorčenje. Literatura kaže, da so verjetnostni spletni paneli razmeroma uspešni v primerjavi s tradicionalnimi verjetnostnimi anketami, kar pa ne velja za neverjetnostne spletne panele. Vendar pa tovrstne primerjave običajno upoštevajo le anketne ocene in ignorirajo stroške, zato so nepopolne, saj neverjetnostnih spletnih panelov ne vrednotijo na celovit in ustrezen način. Zaradi omejenih virov se raziskovalci in odločevalci vedno pogosteje spopadajo z dilemo, ali boljša kakovost podatkov v verjetnostnih spletnih panelih resnično odtehta bistveno večje stroške. To je še posebej kritično zaradi izzivov, povezanih s COVID-19, ki postavljajo dodatne ovire pri osebnem rekrutiranju v verjetnostne panele. Namen projekta je razviti integriran pristop vrednotenja za primerjavo verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov. Cilji so naslednji: 1. opraviti pregled in sintezo preteklih primerjav s poudarkom na kriterijih vrednotenja, ki vključujejo (i) anketne ocene, (ii) stroške in (iii) kakovost odgovorov, pa tudi na značilnosti anket (npr. tematika, značilnosti anketirancev, posebnosti panelov itd.), ki so povezane s temi kriteriji; 2. razviti nov integriran pristop vrednotenja, ki hkrati zajema vse zgornje tri kriterije vrednotenja verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov; 3. analizirati razmerje med kriteriji vrednotenja in anketnimi značilnostmi s kombinirano kvalitativno in kvantitativno raziskavo, ki bo izvedena med raziskovalci, ter na tej osnovi oblikovati percepcijski zemljevid pomembnosti različnih vidikov stroškov in napak; 4. uporabiti integriran pristop vrednotenja v eksperimentalni raziskavi, kjer bodo enaka vprašanja hkrati vstavljena v verjetnostne in v neverjetnostne spletne panele. Predlagana raziskava obravnava nadvse kompleksen, vendar tudi izredno pomemben problem sodobnih družboslovnih raziskav. Z razvojem integriranega pristopa vrednotenja anketnih raziskav obeta preboj, ki bo raziskovalni skupnosti in drugim deležnikom zagotovil nova znanja in osvetlitev s tem povezanih dilem in odločitev. Pomembno bo prispevala tudi k splošnemu (nerešenemu) problemu celovitih primerjav alternativnih anketnih načrtov. Predlagana raziskovalna skupina je globalno uveljavljena in je na področju spletnih anket izvedla pionirske raziskave, prispevala visoko citirane članke in osrednjo monografijo tega področja; razvila je tudi odprtokodno orodje za spletne ankete (1KA). Vse to obljublja, da bodo ambiciozni cilji projekta doseženi. Dodatno prispevajo k temu tudi partnerska organizacija, ki je ena vodilnih na tem področju; Znanstveno svetovalno telo, ki ga sestavljajo globalno najuglednejši raziskovalci, ter Nacionalna strokovna skupina, ki vključuje vodilne slovenske strokovnjake s tega področja.
