Projekti / Programi
Določitev predniškega porekla iz DNA za identifikacijske namene
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
analiza predniškega porekla, identifikacija pogrešanih oseb, skeletni ostanki, jedrna DNA, mtDNA, sekveniranje naslednje generacije
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
27. september 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
278 |
9.792 |
9.235 |
33,22 |
| Scopus |
270 |
8.599 |
8.052 |
29,82 |
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
V Sloveniji imamo preko 600 prikritih masovnih grobišč iz obdobja druge svetovne vojne s približno 100.000 žrtvami. Le redka grobišča so bila izkopana, zaradi pomanjkanja seznamov žrtev v arhivih je še redkeje možna identifikacija. Za grobišče Konfin II obstaja seznam, na katerem je večina žrtev Avstrijcev ali Nemcev, manjši del je Slovencev. Namen naše raziskave je z genetskimi metodami določiti biogeografsko poreklo 62 skeletov, izkopanih iz grobišča Konfin II in preveriti točnost seznama žrtev, ki je bil najden v arhivih. Glede na to, da se seznam ne ujema s številom izkopanih žrtev in je še živeče sorodnike težko najti, je to prvi možni pristop k genetski identifikaciji žrtev grobišča Konfin II. Ob morebitni potrditvi etnične pripadnosti žrtev na seznamu, bomo v drugi fazi z genetskimi metodami identificirali slovenske žrtve grobišča Konfin II s pomočjo še živečih sorodnikov, ki jih bomo uspeli najti. Cilji CILJ 1: Priprava baze DNA iz skeletov in iz oseb, vključenih v eliminacijsko podatkovno zbirko: iz skeletnih ostankov bomo pridobili DNA, pri čemer bomo zaradi problematičnosti biološkega materiala optimizirali ekstrakcijske postopke glede na stanje ohranjenosti skeletnih ostankov. DNA bomo pridobili tudi iz vzorcev oseb, ki jih bomo vključili v eliminacijsko podatkovno zbirko, namenjeno spremljanju kontaminacije. CILJ 2: Določitev najverjetnejšega biogeografskega porekla skeletov in tipizacija eliminacijske podatkovne zbirke: v drugem delu raziskave bomo določili najverjetnejše biogeografsko poreklo skeletov s preiskavo Y-STR in Y-SNP, kontrolne regije mtDNA in mtDNA SNP ter biogeografskih označevalcev AIM. Pri osebah, ki jih bomo vključili v eliminacijsko podatkovno zbirko, bomo pridobili profile avtosomalnih področij STR, haplotipe mtDNA in pri moških osebah še haplotipe kromosoma Y. Pridobljene genetske profile bomo primerjali s profili skeletov iz grobišča Konfin II. CILJ 3: Identifikacija slovenskih žrtev grobišča Konfin II: za identifikacijo slovenskih žrtev grobišča Konfina II bomo iz skeletov poleg že omenjenih haplotipov kromosoma Y in mtDNA, pridobili tudi avtosomalne genetske profile, ki nam omogočajo zanesljivo identifikacijo posameznika. Od še živečih bližnjih in daljnih sorodnikov, ki jih bomo uspeli najti, bomo pridobili brise ustnih sluznic in jim določili profile avtosomalnih področij STR, haplotipe kromosoma Y pri sorodnikih po očetovi liniji in haplotipe mtDNA pri sorodnikih po materini liniji. Profile še živečih sorodnikov bomo primerjali s profili, dobljenimi iz skeletov, izkopanih iz grobišča Konfin II in v primeru ujemanja izračunali statistično verjetnost sorodstva. Menimo, da bodo rezultati raziskave pomembno prispevali k identifikaciji žrtev grobišča Konfin II in omogočili svojcem, da bi po več kot 70 letih prišli do resnice o izginotju njihovih najdražjih in jim omogočili dostojen pokop identificiranih skeletnih ostankov. Dokazali bomo, da lahko s kombinacijo večjega števila genetskih označevalcev in vključitvijo tako bližnjih kot daljnih sorodnikov identificiramo žrtve druge svetovne vojne in vzpodbudili raziskovalce po svetu k podobnim študijam. Metode tipizacije mtDNA, SNP ter AIM s tehnologijo sekvenciranja naslednje generacije (NGS), ki jih bomo razvili in optimizirali pri preiskavi skeletov iz grobišča Konfin II, ter metode statistične ocene biogeografskega porekla, bomo lahko aplicirali na rutinske sodnomedicinske primere genetskih identifikacij pogrešanih oseb, katerih identiteta je neznana in zanje ne obstajajo nobene informacije o tem, kdo bi pogrešani lahko bil. Projekt bo izvedla interdisciplinarna skupina, ki vključuje mednarodno sodelovanje strokovnjakov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Univerze v Trstu, Univerze v Beogradu, Univerze na Poljskem ter Centralnega poljskega policijskega forenzičnega laboratorija, kar kaže na visoko znanstveno in ekonomsko-socialno relevantnost predlaganega projekta.
