Projekti / Programi
PREVENTIVNA (NE)PRAVIČNOST: PREVENTIVNO PREPREČEVANJE KRIMINALITETE IN DRUŽBENE ŠKODE
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
preventivno preprečevanje kriminalitete, napovedovanje kaznivih dejanj, preventivno preprečevanje korupcije, preventivna vojna, družbena škoda, umetna inteligenca, potrošništvo
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča velikemu premiku od post-crime paradigme, ki opredeljuje kazniva dejanja kot nekaj, kar je treba obravnavati post hoc, k pre-crime paradigmi, ki kazniva dejanja obravnava kot možna tveganja, na katera se je treba odzvati s preventivnimi ukrepi. V skladu s pre-crime paradigmo je odzivanje na že storjena kazniva dejanja postalo manj pomembno kot preventivno preprečevanje kriminalitete z uporabo podatkovnih sledi in analize življenjskih vzorcev, ki nakazujejo, kdaj in kje se lahko v prihodnosti zgodi kaznivo dejanje. Logika »preventivnega razuma« je vzniknila tudi v vojaških operacijah. Ko so se ZDA in nekatere druge države začele zanašati na preventivno uporabo vojaške sile proti nejasno definiranim grožnjam, se je preventivna vojna vzpostavila kot nova operativna logika oblasti, ki je določila našo dobo. Cilj te raziskave je – na eni strani – preučiti, kje in zakaj preventivni ukrepi predstavljajo tveganje za človekove pravice in druge temeljne vrednote naše družbe, ter – po drugi strani – oceniti, kje in zakaj bi preventivni ukrepi lahko bili koristni za zmanjšanje kriminalitete in družbene škode. Za to raziskavo smo izbrali številne teme, za katere menimo, da jih je treba kritično obravnavati. (1) Preučiti želimo teorije in prakse preventivnega preprečevanja kriminalitete, da bi pridobili novo znanje o preventivnih ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje različnih oblik kriminalitete in družbene škode. Na primer, želeli bi raziskati politični kontekst in ideologijo, ki poganjajo sodobne programe preventivnega preprečevanja kaznivih dejanj, in preučiti, zakaj so ti ukrepi bili uspešni ali neuspešni. (2) Eden izmed ciljev je zagotoviti nov vpogled v politike preventivnega preprečevanja kriminalitete. Prvič, cilj raziskave je razprava o uporabi genetike, nevroznanosti in vedenjskih ved pri napovedovanju kaznivih dejanj, zato da preučimo etična in pravna vprašanja, ki se pojavljajo v procesu napovedovanja prihodnjega nasilnega vedenja. Ključni cilj je pokazati, kako tehnologije za napovedovanje kaznivih dejanj spodkopavajo nekatera ključna načela kazenskega prava in postopkov. Drugič, raziskava se bo osredotočila na specifično kaznivo dejanje – korupcijo –, da bi preučila razloge za (ne)učinkovitost preventivne »protikorupcijske birokracije.« (3) Radi bi preučili preventivno uporabo vojaške sile. Ta del raziskave bo imel dva ključna cilja. Prvi je preučiti, kako so ZDA re-definirale preventivno uporabo sile v jus ad bellum in primerjati na novo definiran koncept s podobnimi koncepti, ki so jih sprejele druge države (npr. ZDA, Izrael, Rusija, Indija). Drugi cilj je preučiti rekonceptualizacijo preventivne uporabe sile v jus in bello. Pokazati želimo, kako je nov koncept preventivne uporabe sile ameriškim vojakom zagotovil zelo široke kriterije za določitev, kateri posamezniki predstavljajo neposredno grožnjo v bojnih operacijah. (4) Želimo se osredotočiti tudi na to, kako preprečiti določene družbene škode. Najprej želimo preučiti, kakšne družbene škode povzroča umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človekovega vedenja, in oblikovati nove rešitve za reguliranje takšne tehnologije. Škode, na katere se želimo osredotočiti, vključujejo – na primer – diskriminacijo in manipuliranje z odločitvami ljudi. Drugič, raziskava bo preučila družbene škode, ki jih povzroča potrošništvo (npr. onesnaževanje, izkoriščanje delovne sile), da bi našla odgovore, kako preprečiti te škode. V raziskavi bomo preučili številne preventivne ukrepe, da bi razumeli, kako bi lahko te ukrepe uporabili za preprečevanje škodljivih posledic potrošništva. Splošni cilj projekta je raziskati relevantne teoretične koncepte in prakse preventivnega preprečevanja kriminalitete, da bi akademski skupnosti, odločevalcem in širši javnosti podali priporočila, kako odpraviti tveganja preventivnih ukrepov in kako ustvariti in uporabljati take ukrepe na način, ki bo koristil družbi.
