Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Reverzibilnost prehodne trombocitopenije izzvane s komponento kačjega strupa ponuja varno antitrombotično preventivo v interventni angiologiji in kardiologiji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
prehodna trombocitopenija, funkcionalni trombociti, proteini podobnim lektinom tipa C, protitrombocitna zdravila, antiagregacijska zdravila,krvavitve
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15595  Katarina Babnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
2.  24927  dr. Miran Brvar  Nevrobiologija  Vodja  2020 - 2023  609 
3.  38536  Mojca Dobaja  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2020 - 2023  46 
4.  18122  Boštjan Drolc  Veterina  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  10 
5.  12449  dr. Robert Frangež  Veterina  Raziskovalec  2020 - 2023  289 
6.  37918  Damjan Grenc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  136 
7.  50498  dr. Adrijan Ivanušec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021 - 2023  28 
8.  55063  Špela Koren  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2023  23 
9.  00412  dr. Igor Križaj  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  740 
10.  18802  dr. Adrijana Leonardi  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  162 
11.  56248  Leja Perne  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2023  13 
12.  20213  dr. Toni Petan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  182 
13.  04570  dr. Jože Pungerčar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  320 
14.  18125  Jasna Šporar    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
15.  21553  dr. Jernej Šribar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  114 
16.  07002  dr. Dušan Šuput  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  436 
17.  13334  dr. Milka Vrecl Fazarinc  Veterina  Raziskovalec  2020 - 2023  273 
18.  56000  Mia Žganjar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021 - 2023  13 
19.  22588  dr. Monika Cecilija Žužek  Veterina  Raziskovalec  2020 - 2023  74 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  78.520 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.734 
3.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  49.204 
4.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.673 
Povzetek
Pri trombemboličnih obolenjih, kot sta miokardni infarkt in ishemična kap, imajo trombociti poglavitno vlogo. Protitrombocitna oz. antigregacijska zdravila, ki jih trenutno uporabljamo, imajo skupen neželen učinek – znižano število trombocitov, ki imajo hkrati tudi okrnjeno funkcijo. To predstavlja visoko tveganje za krvavitve, ki ogrožajo življenje, posebno pri uporabi antitrombotičnih zdravil v interventni kardiologiji in angiologiji. Pred kratkim smo poročali o zanimivem opažanju izrazite in prehodne trombocitopenije funkcionalnih trombocitov pri bolnikih, ki jih je ugriznil modras (Vipera ammodytes ammodytes; Vaa). Ob tem smo prišli do spoznanja, da strup Vaa vsebuje komponento(e), ki lahko prehodno zniža(jo) število trombocitov v krvi, ob tem pa ne prizadene(jo) njihove funkcije. V predlaganem projektu bomo temeljito raziskali to antitrombocitno komponento(e) strupa in njen način delovanja in na ta način tlakovali pot za razvoj nove vrste protitrombocitnih zdravil, uporaba katerih bo zmanjšala možnost za nastanek nevarnih krvavitev v intervencijski kardiologiji in angiologiji na minimum in povečala učinkovitost dilatacij žil in aspiracij krvnih strdkov. Glede na naše predhodne rezultate menimo, da prehodno in reverzibilno trombocitopenijo bolnika po zastrupitvi z modrasovim strupom povzročijo strupni proteini, ki so podobni lektinom tipa C (snaclecs) z vezavo na GPIb receptorje na trombocitih. Velikost snaclecs iz Vaa znaša 25–50 kDa. So kovalentni heterodimeri podenot ? (14–15 kDa) in ß (13–14 kDa), ki nastopajo tudi v obliki (?ß)2. Znanstveni izziv, ki ga predlagani projekt postavlja pred nas, zahteva multidisciplinarno reševanje, ki bo vključevalo klinične, farmakološke, patofiziološke, biokemijske in imunološke raziskave, in sicer na kliničnem, predkliničnem in bazičnem raziskovalnem nivoju. V projektnem konzorciju smo zato zbrali strokovnjake z vsemi potrebnimi komplementarnimi znanji in z vso potrebno raziskovalno opremo. Strokovnjaki so iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Instituta Jožef Stefan, Veterinarske in Medicinske fakultete v Ljubljani in Univerze v Zagrebu, zunanjega partnerja na projektu, ter so v preteklosti že uspešno sodelovali, v tem projektu pa bodo imeli točno določene vloge. V predlaganem projektu bomo zasledovali štiri glavne cilje: (1) da ugotovimo, ali snaclecs iz Vaa izzovejo trombocitopenijo pri bolnikih, ki jih je ugriznil Vaa, z reverzibilno vezavo trombocitov na stene žil ali z reverzibilno agregacijo trombocitov; (2) da izoliramo snaclecs iz strupa modrasa in jih natančno biokemijsko okarakteriziramo; (3) da določimo način interakcije snaclecs s trombociti na molekulskem nivoju in ugotovimo proces, ki botruje prehodni in reverzibilni trombocitopeniji funkcionalnih trombocitov, opaženi v poskusih in vivo; in (4) da ovrednotimo klinični potencial snaclecs za preprečevanje arterijske tromboze na živalskem modelu (miši). Za učinkovito dosego zastavljenih ciljev smo izvedbeni načrt projekta razdelili na 6 delovnih sklopov (DS). Ob DS1, katerega namen je stimulacija intenzivnega in učinkovitega sodelovanja med DS in vsemi petimi partnerskimi skupinami, in DS6, ki je namenjen seznanjanju javnosti z našimi dosežki, je eksperimentalni del projekta združen v DS2 do DS5, od katerih se v vsakem DS posvečamo enemu od zgoraj definiranih ciljev projekta. Dva glavna dosežka predlaganega projekta bosta: (1) temeljita karakterizacija komponent(e) modrasovega strupa, ki je odgovorna za povzročitev izrazite in prehodne trombocitopenije funkcionalnih trombocitov pri bolnikih in (2) opis mehanizma delovanja te strupne komponente na molekulskem nivoju. Oba rezultata sta ključna za nadaljnji razvoj nove skupine antitrombotikov. Glede na bogate izkušnje in visoke strokovne kompetence vseh partnerjev, razpolaganje z vso potrebno raziskovalno opremo, številnimi mednarodnimi sodelavami in zgodovino zelo uspešnih medsebojnih sodelav smo prepričani, da so postavljeni cilji realni in dosegljivi v treh letih.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno