Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

VPLIV ENDOKRINIH MOTILCEV (BISFENOLOV, PARABENOV, TRIKLOSANA) IN POTENCIALNO TOKSIČNIH IN ESENCIALNIH KEMIČNIH ELEMENTOV NA POROD, NEPLODNOST IN RAKA JAJČNIKA V SLOVENIJI

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
endokrini motilci, bisfenoli, triklosan, parabeni, kemični elementi, težke kovine, jajčniki, neplodnost, rak jajčnika, ovarijska rezerva, anti-Müllerjev hormon (AMH), okisdativni stres, porod
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51886  dr. Jure Bedenk  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2020 - 2022 
2.  54135  Andreja Domjan Arnšek  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
3.  35405  Teja Fabjan  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023 
4.  28073  Vesna Fabjan Vodušek  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
5.  10582  dr. Ingrid Falnoga  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023 
6.  00814  dr. Ksenija Geršak  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
7.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2023 
8.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023 
9.  53674  Senka Imamović Kumalić  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
10.  32097  dr. Martina Jaklič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 
11.  19426  mag. Gorazd Kavšek  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
12.  52442  dr. Nataša Kenda Šuster  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
13.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2023 
14.  18287  dr. Darja Mazej  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023 
15.  08007  dr. Srdjan Novaković  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023 
16.  10691  dr. Joško Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
17.  22159  Martina Pečlin    Tehnični sodelavec  2020 
18.  11388  dr. Bojana Pinter  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
19.  55465  Mateja Sladič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2022 - 2023 
20.  21362  dr. Špela Smrkolj  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023 
21.  30063  dr. Janja Snoj Tratnik  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2023 
22.  37818  dr. Anja Stajnko  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023 
23.  28388  dr. Petra Škerl  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2023 
24.  01411  dr. Zdenka Šlejkovec  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023 
25.  35750  Vera Troha Poljančič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
26.  06087  dr. Irma Virant Klun  Reprodukcija človeka  Vodja  2020 - 2023 
27.  03950  dr. Dušan Žigon  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  125 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  18 
3.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000 
Povzetek
Endokrini motilci so kemične substance, ki so prisotne v onesnaženem okolju, vstopajo v hormonski sistem človeka in lahko povzročajo različne težave, vključno z neplodnostjo, porodnimi težavami, razvojnimi nepravilnostmi in rakom. Do negativnega vpliva lahko pride že med razvojem ploda v maternici. Predvsem so zaskrbljujoči negativni učinki endokrinih motilcev na epigenetskem nivoju, kar ima lahko za posledico razvojne nepravilnosti, ki se lahko prenašajo tudi na naslednje generacije. Med endokrine motilce spadajo bisfenoli, parabeni in triklosan. Bisfenol A (BPA) je sestavni del polikarbonatnih plastik, ki so v vsakodnevni masovni uporabi kot plastična embalaža za shranjevanje živil in sestavina epoksi premazov. Junija 2017 je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) uradno potrdil, da ima BPA endokrine lastnosti, ki motijo zdravje ljudi in zato je uvrščen na seznam zaskrbljujočih snovi. V primerjavi z relativno velikim številom raziskav o BPA je raziskava drugih bisfenolov ostala omejena. Slabše raziskani parabeni in triklosan pa so masovno uporabljani kot zaviralci mikroorganizmov in konzervansi v kozmetiki, sredstvih za osebno higieno in farmacevtskih proizvodih. Prav tako med pomembne onesnaževalce okolja spadajo tudi potencialno toksični kemični elemnti (Cd, Pb, Hg, As), odpirajo pa se tudi nova vprašanja v zvezi s pomanjkanjem esencialnih elementov (predvsem Se) pri človeku. V Sloveniji je že bil opravljen prvi biomonitoring vsebnosti BPA v urinu splošne populacije, to je otrok, njihovih mater in očetov (Snoj Tratnik et al., 2019) in ocenjena njihova izpostavljenost BPA v okolju (Sarigiannis et al., 2019), vendar raziskava ni vključevala vidikov neplodnosti in raka jajčnika pri ženskah. Na populacijski ravni pa je bila izvedena tudi raziskava za oceno povezanosti med pojavnostjo prezgodnje odpovedi jajčnikov (POI) in nekaterimi dejavniki socialnega in fizičnega okolja. Ugotoljene so bile pomembne razlike v pojavnosti POI med različnimi geografskimi regijami v Sloveniji (Gersak et al., 2020); morda igrajo vlogo pri tem endokrini motilci. Namen tega raziskovalnega projekta je povezati strokovnjake reproduktivne medicine in okoljskih znanosti in z biomonitoringom endokrinih motilcev (bisfenolov, parabenov, triklosana) in potencialno toksičnih in esencialnih kemičnih elementov v urinu, krvi in ascitesu žensk, vključenih v klinične programe zdravljenja neplodnosti in raka jajčnika, odgovoriti na vprašanja, ali so endokrini motilci in kemični elementi povezani z delovanjem jajčnikov, prezgodnjo odpovedjo jajčnikov (POI) in rakom jajčnika v Sloveniji. Koncentracije endokrinih motilcev v urinu, krvi in ascitesu pacientk, vključenih v program zdravljenja neplodnosti in pacientk, zdravljenih zaradi raka jajčnika bodo primerjane s koncentracijami v urinu in krvi zdravih žensk, ki rodijo v porodnišnici; pri porodnicah bo iskana možna povezava endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih (urin, kri, materino mleko) s pogosto nerazložljivim prezgodnjim porodom in asistirano reprodukcijo. Pri vseh ženskah bo z analizo anti-Müllerjevega hormona (AMH), glavnega pokazatelja delovanja jajčnikov in oksidativnega stresa v krvi ugotavljan tudi morebitni toksični vpliv endokrinih motilcev na delovanje jajčnikov in jajčnikove folikle. Ugotavljali bomo tudi toksičnost BPA na molekularnem nivoju jajčnikovih foliklov (foliklovih celic, jajčnih celic) človeka in zaščitno vlogo metilnega donorja – folne kisline, ki se v perspektivi kaže kot pomembna za zmanjševanje toksičnega učinka endokrinih motilcev pri ženskah. S posebnim vprašalnikom, ki ga bodo izpolnjevale ženske, bodo iskane povezave med vsebnostjo endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih, prezgodnjo odpovedjo jajčnikov in rakom jajčnika z regijo bivanja, načinom življenja in izpostavljenostjo onesnaževalcem okolja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno