Projekti / Programi
Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Družbeno-prostorska fluidnost; Trajnostna strukturacija; Trajnostni prostorsko-okoljski razvoj; Trajnostni urbanizem; Migracije; Razvoj človeških virov
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
56 |
286 |
245 |
4,38 |
| Scopus |
79 |
469 |
413 |
5,23 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Program bo v naslednjem obdobju temeljil na proučevanju večravenjske in integralne trajnostnosti, ki vključuje razvoj naselij, mobilnost, prometno politiko, migracije, turizem, upravljanje naravnih ter razvoj človeških virov. Raziskovalne aktivnosti bodo temeljile na edinstveni tradiciji raziskovanja okoljsko prostorskih fenomenov in razvoja človeških virov, kar omogoča odlično kombinacijo izkušenj in znanj za nadaljnje raziskovanje. Glavna področja raziskovanja lahko zaokrožimo v naslednjih petih sklopih:
(1) Konceptualno povezovanje okoljskih in prostorskih trajnostnih konceptov družbenoprostorskega razvoja z zasnovo praktičnih aplikacij za strateško načrtovanje na različnih ravneh teritorialne organiziranosti (lokalno, regionalno, nacionalno in nadnacionalo). Izhajali bomo iz sposobnosti sociologije kot inkluzivne, povezovalne in analitične znanstvene discipline, ki omogoča »prevedljivost« različnih znanstvenih jezikov z namenom napredka v čezdisciplinarnosti raziskovanja trajnostnosti.
(2) Eno področje raziskovanja se bo osredotočalo tudi na proučevanje večsmernosti komunikacije med podsistemi prostorskega načrtovanja, da bo prihajalo do čim manjših napetosti med producenti, načrtovalci, oblastnimi strukturami in dejanskimi uporabniki prostora. Raziskovali bom, kje so funkcionalne meje vključevanja deležnikov pri prostorskem načrtovanju, da ta še produktivno prispeva k izboljšanju kvalitete posegov v prostor.
(3) Raziskovalni cilji na področju trajnostnega urbanizma so povezani predvsem z oblikovanjem strategije za prvo družbenoprostorsko preobrazbo trajnostnega soseske v regiji CEE, kjer do sedaj še ni bilo implementiranih večjih trajnostnih urbanih naselij. Končni rezultat bo konkretna trajnostno urbanistična strategija, ki bo vključevala inovativne družbene vidike urbanizma (poseljenosti), kar bi izboljšalo kvaliteto življenja prebivalcev.
(4) Cilji raziskovanja stičišča »migracije – okolje – digitalnost« so usmerjeni k povezani obravnavi lokalno-globalnih dejavnikov, ki vplivajo na procese diverzificirane mobilnosti. Raziskali bomo kompleksnost vplivov na migracijska gibanja v slovenskem prostoru v navezavi s politikami EU na področju migracij in azila, ki ključno uokvirjajo integracijske prakse na lokalnih, nacionalnih in evropski ravni.
(5) Cilji raziskovanja razvoja človeških virov so vezani na polje proučevanja zaposljivosti oz. prehoda diplomantov iz sfere izobraževanja v svet dela, kjer nas bo zanimala razvojna dialektika med konceptoma zaposljivosti in zaposlenosti. Spremljali bomo razvojni kontekst nastajanja “nacionalnih modulov spremljanja zaposljivosti diplomantov” pri nas in v mednarodnem prostoru. Na področju proučevanja profesionalizacije dela akademskih profesij bomo proučevali s katerimi izzivi se srečujejo v odnosu do njihove institucije, širšega institucionalnega okolja in profesionalnih mrež.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina programa »Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi« pomembno prispeva k razvoju znanosti tako na teoretični kot tudi na bolj konkretni »praktični« ravni na več tematskih področjih. Uresničevanje dela programske skupine je tako v slovenskem kot mednarodnem kontekstu nujno za integracijo temeljnih socioloških področij kot sta sociologija okolja, prostora, dela in izobraževanja z izrazito čezdisciplinarno tematiko fizičnega prostora in okolja kar sodi na področja geografije, ekologije, ekonomije in politologije. Ker se člani skupine redno vključujejo v interdisciplinarne time in konzorcije, so sposobni ponotranjanja naravoslovne in tehniške logike razmišljanja. Z drugimi besedami gre za »sociologizacijo« in inkorporacijo naravoslovnih, tehnoloških in tehniških konceptov trajnostnega družbenoprostorskega razvoja (»konceptualni dialog«) in »prevajanje« abstraktnih konceptov v raziskovanje specifičnih problemov trajnostnosti (voda, odpadki, jedrska energija, transport/promet ipd.). Poudariti velja, da družbeni procesi med katerimi velja izpostaviti delo in izobraževanje niti v teoriji in tudi v praksi niso dobro razumljeni. Zaradi tega nastajajo družbeno tehnične kombinacije, ki presegajo uveljavljeno delitev na družbeno - humanistično in znanstveno - tehnično polje. V tem kontekstu bomo nadaljevali s tradicijo analize refleksivnosti sociotehničnih kombinacij, ki so povezane s področjem trajnostnega razvoja. Na področju razvoja človeških virov je orisana interdisciplinarnost povezana z izbranimi aspekti razvoja človeških virov in sicer preko konceptov zaposljivosti, študij primerov profesionalizacije poklicnih skupin, ki gravitirajo proti trajnostnem razvoju ter razvoju akademskih profesij. Na področju trajnostnega urbanizma bo najbolj relevanten učinek za razvoj znanosti predstavljal nov celovit model trajnostnega urbanega razvoja, ki bo predstavljal konkretno urbanistično orodje za trajnostne planerje mest v širši regiji ter bo posledično posredno pospešil vzpostavljanje novih »zelenih mest« v EU. Celovita (čezdisciplinarna) inovativna metoda integriranja odličnosti (primerjalnih prednosti) severnoevropskih trajnostnih sosesk s slovenskimi (in kasnejšimi CEE / Mediteranskimi) trajnostnimi soseskami bo odprla nov pogled na razvojne procese trajnostnega urbanizma. Evropski trajnostni urbanizem bo bogatejši z novo referenco odličnosti iz področja trajnostnega urbanega modeliranja. Na področju raziskovanja migracijskih procesov program prispeva k znanosti še posebno zaradi stalnosti analiz lokalnega dogajanja in posamičnih študij ciljnih skupin, ki v kombinaciji s teoretskimi refleksijami ponujajo nabor podatkov za oblikovanje javnih politik na različnih ravneh (EU, lokalna, nacionalna).
Program je usklajen z mednarodnimi raziskovalnimi tokovi. Upošteva pluranost pristopov proučevanja trajnostnega razvoja in razvoja človeških virov in problematizira zmanjševanje prepričljivosti refleksije razvojnih problemov v znanstveni in laični javnosti. Prizadeva si za stalen razvoj povezovanja teoretskega raziskovanja z uporabnimi aspekti »raziskovalne materije«. Na ta način program prispeva k čezdisciplinarnemu raziskovanju in še posebej prispeva k razumevanju znanosti o prostoru/okolju v Sloveniji. Prepogosto je namreč opaženo da prihaja do neselektivnega prevzemanja oz. prenosa tujih konceptov za reševanje družbenoprostorske v Slovenijo brez vzpostavljanja potrebne kritične (kulturne, vrednotne) distance. Ključni poudarek in pomen raziskave za razvoj znanosti/stroke je zato usmerjen v pridobivanje potrebnih podatkov za elaboracijo drugačnih, novih konceptov urbanega razvoja ki so sistemsko prilagojeni slovenskemu okolju.
Pomen za razvoj Slovenije
V večini razvojnih strategij trajnostni razvoj vključno z nižanjem ogljičnega odtisa ostaja ena prvih razvojnih prioritet na katerem posredno in neposredno temelji velik del družbenih (kulturnih), okoljskih, prostorskih in ekonomskih ukrepov. Izhodiščni cilj programa je prispevati k boljši individualni in institucionalni refleksiji trajnostnega razvoja kar je povezano tako z motiviranostjo civilne družbe, kot tudi delovanjem različnih podsistemov upravljanja s človeškimi viri (izobraževanja, usposabljanje in zaposlovanje) in s tem povezano boljšo legitimnost akcij političnih odločevalcev. Na področju trajnostnega družbenoprostorskega razvoja ima program potencialni vpliv na nove načine ozaveščanja javnosti o trajnostnosti v lokalnih okoljih in spreminjanje vrednot o načinih trajnostnega bivanja v strnjenih naseljih.
Podatke pridobljene v okviru programa se bo lahko uporabilo za razvoj urbanih politik, ki so povezane z možnostjo implementacije specifičnih družbeno-ekonomskih ukrepov, ki bi pomagali preprečevati potencialna tveganja in konflikte, ki se vse pogosteje pojavljajo med družbenimi skupinami in javnimi akterji. Tovrstni konflikti, ki se jih pogosto enači z lokalnimi pobudami in civilnimi iniciativami opozarjajo na pereče probleme pomanjkanja vzpostavljanja ustreznih komunikacijskih kanalov na ravni družbe-kulture-vrednot prostorskega razvoja. Predvidevamo, da bodo rezultati programa prispevali k razvoju trajnostnega urbanizma v naši širši regiji. Po vzoru severno evropskih dobrih praks se bodo lahko predvsem preko divulgacije konkretnih izvedljivih trajnostnih prostorskih rešitev začele vzpostavljati določene »zelene« družbeno kulturne dejavnosti, kot so društva za pešce, društva za souporabo avtomobila, kooperative sončnih elektrarna na blokih, okoljevarstvene iniciative (»očistimo našo soseske«), šolski učni programi in obšolske dejavnosti, ki poudarjajo ekološko ozaveščenost, skupnostni prostori za prebivalce, itd.
Tudi raziskovanje stičišča »migracije – okolje – digitalnost« prinaša številne vplive za razvoj družbenih in kulturnih dejavnosti, med njimi: a) daje analitično orodje za NVO, ki delujejo na področju varovanja človekovih pravic in zagovorništva migrantov ter NVO, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja, b) raziskovalni rezultati so naravnani k pristopu aktivne družbene integracije, pri čemer dajejo oporo tako vladnim uradom kot migrantskim skupnostim pri nastajanju proaktivne integracijske politike in c) s pristopom »od spodaj navzgor« delujejo s smeri solidarnostnih praks v lokalnih skupnostih (preko neformalnih/aktivističnih omrežij v nekaterih urbanih prostorih in v centrih, kjer so nameščeni prosilci za azil in ranljive skupine migrantov). Na področju razvoja človeških virov bo program doprinesel k oblikovanju konceptualnih izhodišč za razvoj izobraževalnih programov. Predvsem na podlagi analize pristopov uvajanja nacionalnih modulov spremljanja zaposljivosti diplomantov in vključevanju članov skupine v mednarodni prostor bo prispeval k ustreznejšem reševanju problematike »praktične« naravnanosti izobraževanja in prehodov diplomantov iz izobraževanja na trg dela, kot tudi na oblikovanje poklicnih in profesionalnih standardov.
