Projekti / Programi
Razvojna strategija Slovenije kot članice Evropske unije
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Strategija razvoja Slovenije 2030, ekonomski, socialni in okoljski razvojni dejavniki, modeli
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
28. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
244 |
3.521 |
3.324 |
13,62 |
| Scopus |
270 |
4.583 |
4.332 |
16,04 |
Raziskovalci (24)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagana vsebina dela raziskovalnega programa sledi usmeritvi Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), katerega poslanstvo je ustvarjanje novega temeljnega znanja in izvajanje vrhunskih mednarodno priznanih raziskav na področju ekonomije. Izjemno pomemben sestavni del poslanstva je tudi uporaba temeljnega znanja in razvitih znanstvenih metod v aplikativnih in razvojnih projektih, v vzgoji in usposabljanju mladih raziskovalcev ter v pedagoškem procesu na visokošolskih zavodih. Raziskovalni program se veže na osrednji državni strateški dokument – Strategijo razvoja Slovenije 2030 – in se skladno z njim usmerja na raziskovalna področja, ki so pomembna za družbeni, ekonomski, socialni, prostorski, regionalni in trajnostni razvoj Republike Slovenije. Slovenija postopoma napreduje na področju kakovosti življenja in gospodarskega razvoja. Kljub temu na številnih področjih gospodarskega, družbenega, okoljskega in prostorskega razvoja precej zaostaja za najrazvitejšimi državami. Nadaljnje razvojne možnosti tako omejujejo nizka produktivnost, neprilagojenost demografskim spremembam, nadaljnje čezmerno obremenjevanje okolja in nizka učinkovitost države pri spodbujanju razvoja.
V Strategiji se je Slovenija opredelila za trajnostni razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb današnjih generacij, ne da bi omejeval možnosti prihodnjih ob vsaj enako uspešnemu zadovoljevanju njihovih potreb. Trajnostni razvoj se tako izraža: a) strukturno – skozi tri vire blaginje – gospodarsko, socialno in okoljsko, b) medčasovno – medgeneracijsko in c) prostorsko – s poudarkom na regionalni skladnosti razvoja.
Glavni cilj raziskovalnega programa je razvoj novih modelov, metod, analiz ter nadaljnji razvoj relevantnih teorij s ciljem reševanja izbranih gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030. V okviru raziskovalnega programa bosta medčasovna dimenzija razvoja in prostorsko uravnotežen razvoj vključena kot horizontalni prioriteti, prav tako pa bo obravnavan tudi nadaljnji razvoj modelskih orodij in metodologij.
Raziskovalni program je usklajen z usmeritvami predloga programa Obzorja Evropa 2021-2027, ki bo okrepil znanstveno-tehnološke temelje Unije, da se bo lažje spopadla s velikimi svetovnimi izzivi našega časa in prispevala k ciljem trajnostnega razvoja. Hkrati bo okrepil konkurenčnost Unije, tudi njenih gospodarskih panog. Program Obzorje Evropa bo prispeval k uresničevanju strateških prednostnih nalog Unije ter podpiral razvoj in izvajanje njenih politik.
Raziskovalni program je torej skladen z državnimi in EU strateškimi dokumenti in zakonodajo. Izvajanje bo temeljilo na interdisciplinarnem pristopu s tesnim sodelovanjem IER-a z raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, tudi iz drugih ved, kot so družboslovne, naravoslovne, tehniške in humanistične znanosti.
Pomen za razvoj znanosti
Predstavljene raziskave raziskovalnega programa predstavljajo pomembne novosti v ekonomski literaturi in zagotavljajo originalne prispevke k znanosti:
- Nov pristop k ocenjevanju pomena vseh petih teorij v enotnem modelu pri proučevanju vzrokov za povečanje polarizacije na trgu dela v zadnjih desetletjih, vendar ne kot konkurenčnih razlag, pač pa kot komplementarnih sil.
- Vsebinsko in metodološko nov pristop k analizi makroekonomskih fluktuacij prek analize vpliva mikroekonomskih šokov.
- Prva uporaba empirične metodologije De Loecker in Warzynski (2012) za oceno tržne moči in marž v slovenskem gospodarstvu.
- Izvedba prve raziskave na slovenskih podatkih, ki kombinira dejavnike rasti na ravni podjetij z makroekonomskimi in institucionalnimi dejavniki.
- Izvedba povsem novega empiričnega pristopa k ocenjevanju povezave med velikostjo in produktivnostjo podjetij.
- Nova spoznanja o vlogi finančnih dejavnikov, kot tudi o razvoju finančnega sistema, ki omogoča podjetjem uporabo novih načinov pridobitve sredstev.
- Inovativne modelske rešitve pri modeliranju vedenjskega odziva posameznikov na ukrepe socialnih politik znotraj mikrosimulacijskih modelov.
- Primerjava ocenjenih učinkov reform s pomočjo mikrosimulacijskega modela trga dela, ki vključuje ali zanemarja povpraševanje na trgu dela in stroške prevoza na delo, bo prikazala velikost napak v ocenah modelov, ki omenjenih elementov ne vključujejo. K razvoju znanstvenega področja bomo prispevali tudi s prikazom načina vključitve stroškov prevoza v mikrosimulacijski model.
- Predlagani program bo z inovativnimi modelskimi rešitvami naslovil vrsto odprtih vprašanj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe in s tem v mnogih vidikih odprl možnosti nadaljnjega raziskovanja, z nekaterimi pristopi, ki doslej nikoli niso bili oz. so bili redko uporabljeni na tem področju (npr. simbolni in funkcijski podatki, bayesijansko neparametrično modeliranje), zagotovo pa ne v slovenskem prostoru. S tem odpiramo možnosti ne le raziskovanja področja zdravstva in dolgotrajne oskrbe, pač pa modelskega in metodološkega raziskovanja v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Odpiramo in odgovarjamo pa tudi na vprašanja, ki so neraziskana ali ne dovolj raziskana v vsebinskem smislu, kot so primerjalne študije sistemov zagotavljanja dolgotrajne oskrbe in modeliranje demence pri starejših.
- Razvoj in testiranje celovitih meddržavnih modelov različnih okolju prijaznih vedenj v okviru psiho-sociološke perspektive trajnostnega razvoja. Znanstveni prispevek predlaganih raziskovalnih aktivnosti v okviru okoljske perspektive bo v preučitvi možnosti za bolj ciljno in v rezultatsko usmerjene ukrepe kmetijsko-okoljske politike. Namen raziskav o energetski revščini pa je pokazati, kako se lahko s kvalitativno primerjalno analizo (QCA) spopademo s pomanjkanjem sedanjih metodoloških in konceptualnih pristopov pri raziskovanju energetske revščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Izjemno pomemben sestavni del poslanstva raziskovalnega programa je tudi praktična uporaba temeljnega znanja in razvitih znanstvenih metod za potrebe posameznih ministrstev in drugih vladnih institucij kot tudi pri vzgoji in usposabljanju mladih raziskovalcev ter v pedagoškem procesu na visokošolskih zavodih. Raziskovalni program IER je zato vsebinsko naravnan na prenos teoretičnih spoznanj in metodologij v pripravo strokovnih podlag za številne aktualne gospodarske in družbene potrebe (analiza stanja na posameznih področjih, predlogi sprememb in ocena posledic predlaganih sprememb ali reform) – inovacijska politika (pametna specializacija), podpora kreativnim industrijam, konkurenčnost, dejavniki produktivnosti podjetij, inovativnost podjetij, davčni sistem, sistem socialnih transferjev, pokojninski sistem, zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne nege, demografska gibanja, vzdržnost javnih financ, človeški in socialni kapital, ekonomika izobraževanja, ekonomika zdravstva, kulturna ekonomika, okoljska ekonomika, trajnostni razvoj ter regionalna in prostorska politika. Predlagane raziskovalne aktivnosti bodo prispevale k razvoju družbenih dejavnosti:
- Nadaljevanje znanstveno-raziskovalnega dela razvoju in vzdrževanju modelskih orodij bo članom raziskovalnega programa omogočalo pripravo strokovnih podlag za tekoče in predvidene ukrepe oziroma reforme na področjih trga dela, izobraževanja, davkov, socialnih prispevkov, socialnih transferjev, pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
- S sodelovanjem v okviru mednarodnega programa SHARE vzpostavljamo infrastrukturo, torej bazo podatkov, ki raziskovalcem brezplačno omogoča raziskovanje procesov staranja prebivalstva in s tem načrtovalcem javnih politik omogoča s podatki in analizami podprto načrtovanje ustreznih politik in reform.
- Sofisticirano modeliranje finančnega sektorja bo omogočila natančnejše razumevanje šokov v slovenskem gospodarstvu, zato bodo možna bolj zanesljiva priporočila ekonomske politike. Prav tako bo vključitev finančnega akceleratorja omogočila boljše sledenje slovenskemu gospodarstvu, zlasti v zvezi z naložbami v času gospodarske krize.
- Temeljno raziskovanje na področju vpliva plačne politike in socialnih politik na odločitve posameznikov na trgu dela bomo uporabili pri aplikativnih raziskavah, ki bodo ustvarjalcem politik omogočale in lajšale odločanje glede razvoja na področju teh politik.
- Razvit mikrosimulacijski model bo predstavljal nadgradnjo ostalim mikrosimulacijskim modelom, ki jih lahko posamezna ministrstva uporabljajo za ex-ante analizo predlaganih reform.
- Spoznanja iz študije povezave dolgotrajne in zdravstvene oskrbe bodo predstavljala strokovno podlago bodočim državnim ukrepom na tem področju.
- Ugotovitve predlaganega raziskovalnega programa na področju trajnostnega razvoja bodo pomembno prispevale k razumevanju virov neravnovesij in ovir za doseganje višje kakovosti življenja in trajnostnega razvoja družbe.
