Projekti / Programi
Vladarski svetniki (mučenci) na obrobju srednjeveške Evrope: Kijevska Rusija, Norveška, Duklja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H180 |
Humanistične vede |
Zgodovina krščanske cerkve |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
vladarski svetniki, mučenci, historična teologija, srednjeveške študije, kulturna zgodovina, Kijevska Rusija, Norveška, Duklja
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
39082 |
dr. Simon Malmenvall |
Teologija |
Vodja |
2019 - 2021 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Povezanost med religijo in politično oblastjo predstavlja eno od najbolj prepoznavnih značilnosti srednjega veka. To se je odražalo tudi na vzhodnem in severnem obrobju Evrope okvirno med letoma 900 in 1100. Gre za politične tvorbe kjer je krščanska vera pomenila opazno družbeno novost. Tu se je razvila posebna vrsta čaščenja vladarskih svetnikov oziroma mučencev. Za to vrsto je značilno čaščenje takšnih mučencev za vero, ki so jih zaradi političnih ciljev umorili kristjani sami. Tovrstnega svetništva niso poznale niti južnoevropske (romanske) dežele niti Bizantinsko cesarstvo.
Predlagani projekt je posvečen analizi treh svetnikov in njihovih kultov, ki tvorijo tri medsebojno prepletene primerjalne študije: o Borisu in Glebu, Magnusu Erlendssonu in Jovanu Vladimirju. Omenjeni svetniki in njihovi kulti služijo kot reprezentativni primeri v skladu z naslednjimi merili: bogastvom in literarno raznolikostjo virov, po katerih je posredovana njihova zgodba (hagiografije, kronike/anali, nordijske sage); raznolikostjo obravnavanega geografskega prostora (Kijevska Rusija kot del vzhodne, Norveška kot del severne in Duklja kot del jugovzhodne Evrope); pokritostjo različnih konfesionalnih območij (Kijevska Rusija kot del pravoslavnega sveta, Norveška kot del katoliškega in Duklja kot prehodno ozemlje med obema). Vsi trije svetniki in njihovi kulti so preučevani v holističnem ključu – v luči njihovih teoloških, družbenopolitičnih in literarnih razsežnosti. Vse tovrstne svetnike povezujejo iste temeljne značilnosti: pred smrtno nevarnostjo se niso zatekli k maščevanju ali bratomoru kot sredstvu boja za oblast, temveč so raje sprejeli smrt zaradi miru v njihovih domovinah. Sodobniki so svete strastotrpce dojemali kot spodbujevalce novega ideala krščanskega vladarja in simbol zavrnitve poganske preteklosti.
Vzhodno in severno obrobje takratne Evrope je tvorilo prostor s primerljivimi družbenimi in kulturno-duhovnimi okoliščinami, ki so presegale politične in konfesionalne meje. Preučevani pojav vladarskih svetnikov poudarja minljivo vrednost politične oblasti in tako spodbuja prvenstvo vere. Ta pojav je povezan s samozavestjo cerkvene in politične elite novo pokristjanjenih političnih tvorb – lastne domovine so kljub razmeroma poznemu sprejetju krščanstva dojemali kot versko »zrele« in posledično enakovredne drugim (denimo Bizantinskemu cesarstvu), kar je bilo v veliki meri mogoče prav zaradi pojavitve prvih domačih svetnikov.
Raziskovalni projekt predstavlja prvo sintezo kulturno-duhovnega pojava vladarskih svetnikov na vzhodnem in severnem obrobju srednjeveške Evrope nasploh. Čeprav primarno področje te študije predstavlja historična teologija skupaj s cerkveno zgodovino, so vanjo vključene tudi druge veje humanistike, kakor denimo politična in socialna zgodovina, literarne vede ipd. V tem pogledu so trije svetniki in njihovi kulti preučevani na celovit način, ki omogoča medsebojno dopolnjevanje pristopov različnih disciplin. Projekt kot celota temelji na dosledni rabi primarnih literarnih virov (kronik/analov, hagiografij) v izvirnih jezikih (večinoma cerkveni slovanščini in latinščini). Eden izmed najpomembnejših sestavnih delov projekta je avtorjevo komentiranje odlomkov relevantnih virov skupaj z njihovimi prvimi prevodi v slovenščino. Raziskovalni projekt omogoča večjo integracijo slovenske humanistike v širši evropski nabor raziskovalnih tem. Na tej podlagi predlagani projekt spodbuja evropsko transnacionalno sodelovanje in goji zavest o skupni evropski dediščini.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt predstavlja prvo sintezo kulturno-duhovnega pojava vladarskih svetnikov (mučencev) na vzhodnem in severnem obrobju srednjeveške Evrope nasploh. Zato lahko služi kot inovativni temelj za nadaljnji razvoj historične teologije in drugih vej humanistike. Čeprav primarno področje te študije predstavlja historična teologija s cerkveno zgodovino, so vanjo vključene tudi druge veje humanistike, kakor denimo politična in socialna zgodovina, literarne vede ipd. Predlagani projekt želi posledično delovati kot "most" (vsaj) med teologijo, zgodovinopisjem in literarnimi vedami. V tem pogledu so izbrani reprezentativni svetniki in njihovi kulti – Boris in Gleb iz Kijevske Rusije, Magnus Erlendsson z Norveške in Jovan Vladimir iz Duklje – preučevani na celovit način, ki omogoča medsebojno dopolnjevanje pristopov različnih disciplin. Tema predlaganega projekta že sama po sebi prinaša očitno izvirnost. 1. Prvi glavni vidik izvirnosti zadeva kontekst humanistike v Sloveniji, kjer doslej še ni bila obravnavana. 2. Drugi glavni vidik izvirnosti pa zadeva transnacionalni kontekst historične teologije in srednjeveških študij, kjer tovrstne teme in pristopi (še vedno) niso dovolj razviti.
Projekt sledi dvema temeljnima epistemološkima postavkama oziroma smerema s širšimi implikacijami glede ustreznega razumevanja srednjeveške kulture. 1. Miselnost oziroma konceptualni okvir izobraženih srednjeveških piscev in članov vladajoče elite takratnega časa je odločilno oblikovala religija – od tod sledi nujnost vključevanja teologije v vse relevantne raziskave, ki zadevajo srednjeveško kulturo. 2. Vzhodno in severno obrobje takratne Evrope je tvorilo prostor s skupnimi/primerljivimi družbenimi in kulturno-duhovnimi okoliščinami, ki so presegale deklarativne konfesionalne meje – od tod sledi nujnost transregionalnega, transnacionalnega in medkonfesionalnega pristopa.
Pomen za razvoj Slovenije
This research project represents the first-ever synthesis of the cultural-spiritual phenomenon of the ruler saints (martyrs) on the eastern and northern periphery of medieval Europe. It can serve as an innovative basis for the further development of historical theology and other branches of the humanities. Although historical theology, and ecclesiastical history along with it, serves as the primary field of this study, other branches of the humanities are also included, such as political and social history, literary studies, etc. Consequently, this proposed project aims to be a “bridge” (at least) between theology, historiography and literary science. In this respect, the three saints and their cults are studied in a holistic way enabling the complementarity of approaches of different disciplines. The studied subject of this project itself aims to bring a notable originality. 1) The first main aspect of the originality is related to the humanities in the context of Slovenia where it has never been addressed. 2) The second main aspect of originality concerns the transnational context of historical theology and medieval studies, where such subjects and approaches are (still) underdeveloped.
This project follows two fundamental epistemological notions or directions with broader implications in relation to a proper understanding of the medieval culture. 1) The mentality or the conceptual framework of educated medieval writers and members of the ruling elite of the time was decisively formed by religion—thus the necessity to include theology in any relevant research concerning medieval culture. 2) The eastern and northern periphery of Europe of the time formed a space of mutual/comparable social and cultural-spiritual circumstances transcending the nominal confessional borders—thus the necessity of a transregional, transnational and interconfessional approach.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
