Projekti / Programi
PRIMERJAVA UREDITVE DEJAVNOSTI ZASEBNO VARNOSTNIH SUBJEKTOV V SLOVENIJI IN DRŽAVAH ČLANICAH EU
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Pluralna policijska dejavnost, zasebno varstvo, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, policija, varnost, krizne razmere
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38301 |
dr. Miha Dvojmoč |
Pravo |
Vodja |
2019 - 2021 |
0 |
| 2. |
17048 |
dr. Branko Lobnikar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 3. |
38302 |
dr. Kaja Prislan Mihelič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 4. |
17049 |
dr. Andrej Sotlar |
Politične vede |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
V sodobnih razvitih družbah policija ni več edina odgovorna za zagotavljanje varnosti. V tej vlogi so se ji pridružili tudi drugi javni in zasebni subjekti, ki so postali pomembni akterji v procesih preprečevanja in obvladovanja kriminalitete, nereda ter utrjevanja občutkov varnosti. Gre za pluralizacijo izvajanja policijske dejavnosti, kjer specifične državne/javne, lokalne in zasebne organizacije, pa tudi posamezniki opravljajo naloge in dolžnosti, ki se nanašajo na policijsko dejavnost, zagotavljanje varnosti in izvajanje družbenega nadzorstva. Med temi institucijami imajo z vidika upravičenj in nalog v zasebnem sektorju posebej pomembno vlogo zasebnovarnostna podjetja in detektivi. Značilnost institucij pluralne policijske dejavnosti je, da razpolagajo s posebnimi pooblastili, ki so večja od tistih, ki jih imajo navadni državljani. Pluralna policijska dejavnost tako predpostavlja prenos tipičnih policijskih nalog iz državne policije na zasebnovarnostna podjetja in druge državne in lokalne policijske/varnostne/nadzorne organizacije. Tovrstna transformacija, ki se je začela v Zahodni Evropi, se je močno uveljavila tudi v Sloveniji. Glavni izzivi sodobne policijske dejavnosti v Sloveniji tako predstavljajo sodelovanje med različnimi akterji pluralne policijske družine, poenotenje standardov na področju pooblastil predstavnikov organizacij s področja policijske dejavnosti in vprašanje nadzora nad delovanjem analiziranih organizacij. Iz tega izhaja, da je potrebno k preučevanju tematike pristopiti strukturirano, večnivojsko in z mednarodno primerjalno analizo kot osnovo za izoblikovanje dobre prakse medagencijskega sodelovanja. To je tudi izhodišče tega raziskovalnega projekta. Normativna in deklarativna zaveza za sodelovanje med institucijami pluralne policijske dejavnosti obstaja, potrebno pa je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se te zaveze dejansko realizirajo in kako to na sistemskem nivoju urediti čim bolj učinkovito.
V okviru projekta bomo odgovorili na naslednja vprašanja: kako se nedržavni (zasebni) del policijske dejavnosti v Republiki Sloveniji sploh umešča v nacionalnovarnostni sistem RS oziroma konkretneje – kakšna je ali bi lahko bila vloga zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v varnostnih situacijah javnega interesa, še posebej v kriznih razmerah? Kako so zasebni varnostni subjekti regulirani z vidika dela na kriznih žariščih v okviru misij pod okriljem mednarodnih subjektov oz. organizacij (EU, NATO, OZN)? Namen raziskovanja je preučitev zakonskih pooblastil/nalog in samih zmožnosti, ki jih subjekti v teh pogledih imajo, z izoblikovanjem primerov dobre prakse. Slednja bi ob primerni aplikaciji pripomogla k učinkovitejšemu reševanju nacionalnih in mednarodnih kriznih situacij, s poudarkom na povezljivosti in poenotenosti standardov za delovanje zasebnovarnostnih in detektivskih subjektov v EU. Poleg tega je aktualno in relevantno okrepiti preučevanje nadzora nad posameznimi subjekti tako državne in kot zasebne policije (zasebno varovanje in detektivska dejavnost) in s tega vidika spodbuditi kakovostno razpravo o možnostih prenosa pooblastil iz državne na nedržavne subjekte policijske dejavnosti. Ob tem je treba odpreti vprašanje o vplivu teh procesov na uveljavljanje posameznikovih pravic in svoboščin, saj s prenosom pristojnosti državnih policij na zasebne subjekte obstaja nevarnost nedovoljenega poseganja v človekove pravice, še posebej zaradi dejstva, da dopustnost izvajanja t. i. državnih nalog variira med subjekti in ni neposredno prenosljiva z enega na drugega. Kot primer lahko navedemo uporabo prisilnih sredstev, kjer ima policist pooblastila za uporabo le-teh, varnostnik pa ukrepe v okviru Zakona o zasebnem varovanju, pri čemer je seznam »prisilnih sredstev« pri varnostnikih precej manjši kot pri policistih.
Vprašanje učinkovitega sodelovanja in doseganja sinergijskih učinkov med različnimi subjekti policijske dejavnosti je še posebej relevantno z vidika upravljanja različ
Pomen za razvoj znanosti
Na osnovi analize delovanja različnih institucij pluralne policijske dejavnosti z vidika dopustnosti izvajanja državnih nalog, varovanja človekovih pravic, prenosa pristojnosti državnih policij na zasebne subjekte in regulacije zasebnih subjektov ter umestitve zasebne policije v nacionalne varnostne sisteme bo raziskovalni projekt poudaril dobre prakse medsebojnega sodelovanja različnih varnostnih institucij (predvsem z vidika učinkovitega delovanja zasebnovarnostnih in detektivskih institucij) na nacionalni in mednarodni ravni. Za uspešno zagotavljanje varnosti v sodobnih družbah je potrebno natančno predstaviti primere nadzora v različnih državah članicah EU in predlagati potencialne spremembe s pozitivnimi učinki za varnostne subjekte Republike Slovenije. Preko primerjalne analize možnosti delovanja podjetij za zasebno varovanje in detektivov v Republiki Sloveniji in drugih državah članice EU je treba podati smernice za učinkovito in zakonsko skladno čezmejno delovanje. Iz teh rezultatov je potrebno prepoznati primere dobre prakse in podati predloge za implementacijo v pravni sistem Republike Slovenije. Rezultati projekta bodo pripomogli k zakonsko skladnem delovanju opisanih institucij, povezovanja v kriznih situacijah, medsebojnega sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni med državno in zasebno policijo. Raziskovanje različnih modalitet izvrševanja (prenesenih) policijskih pristojnosti, oblik nadzora in uveljavljanja delovanja podjetij za zasebno varovanje in detektivov v drugih članicah EU s preučevanjem stopnje poenotenosti zahtev za opravljanje dejavnosti odpira možnosti za oblikovanje dobre prakse v Republiki Slovenije in drugod (z diseminacijo rezultatov v tujem jeziku). Glede na izvirnost teme načrtujemo številne publikacije v nacionalnih in mednarodnih znanstvenih revijah. Pristop k raziskovanju, dobra praksa in rezultati komparativne analize bodo uporabni tudi za mednarodno okolje, saj gre za reševanje problematike, s katero se soočajo tudi druge države. Rezultati raziskave bodo javno objavljeni, zato bodo na voljo tujim raziskovalcem za izvajanje komparativnih študij s poudarkom na drugih državah članicah.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki načrtovanega raziskovanja predstavljajo pomemben vpliv na uporabo in razvoj pristojnosti zasebnovarnostnih subjektov (ki so v prvi vrsti gospodarske entitete), in varovanje človekovih pravic z vidika kazensko procesnega prava (dopustnost izvajanja državnih nalog). Raziskovalci bodo glede na opravljene analize pripravili uporaben model s primeri dobre prakse za uspešno večinstitucionalno odzivanje na krizne situacije v Republiki Sloveniji in v okviru kriznih žarišč po svetu (v okviru misij pod okriljem EU, NATO ali OZN). Na podlagi raziskovalnih rezultatov bodo ugotovili možnosti za uspešno sodelovanje med institucijami na nacionalni in mednarodni ravni. Varnostna tveganja in varnostno definirani problemi so vir groženj posamezniku in skupnosti in višajo stroške delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva, zato pomembno vplivajo na družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. S predlaganimi rešitvami in ustreznim delovanjem pričakujemo pomembne družbeno-ekonomske vplive na delovanje slovenskih organizacij. To bi pomenilo tudi ohranjanje njihovega položaja in posledično pridobivanje potrebne konkurenčne prednosti za uspešno in dolgoročno delovanje v globalnem prostoru (na podlagi ugotovitev in dobrih praks bodo v projektu obravnavani zasebnovarnostni subjekti lahko nadgradili svoje načrte dela, izboljšali kompetence kadrov, izboljšali razumevanje možnosti za delovanje v mednarodnem okolju ter okrepili legitimnost in transparentnost, ki sta pogoj za poslovni uspeh in konkurenčnost).
