Projekti / Programi
Analiza arhitekturnih rešitev slovenskih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.03 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Management |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Arhitektura, zdravstvo, javno zdravstvo, socialno varstvo, organizacija
Raziskovalci (10)
Organizacije (4)
Povzetek
Demografsko staranje predstavlja enega najresnejših izzivov, s katerim se sooča večina evropskih držav, tudi Slovenija. Delež starejših od 65 let se povečuje, prav tako pričakovana življenjska doba. V letu 1971 smo imeli v Sloveniji 9,9 % starejših od 65 let, v letu 2018 jih imamo 19,4 %. Kontinuirano podaljševanje pričakovane življenjske dobe je vsekakor pomemben dosežek (Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Statistični urad Republike Slovenije, 2018; Vujovic, 2015). Demografsko staranje, kot tudi napredek in spreminjanje zdravljenj močno vplivajo na potrebe zdravstvenih kapacitet in arhitekturne rešitve.
Poleg izziva starujoče se populacije se zdravstveni sistem sooča z neprestano optimizacijo organizacije zdravstvenega sistema, novimi tehnologijami in spremenjenimi načini obravnave pacientov. Vse to pa vpliva na kompleksnost tako obravnave, kot tudi organizacijskih in arhitekturnih rešitev. Sodobna zasnova zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov se mora tako soočiti s številnimi izzivi, kateri sodijo v stičišče multidisciplinarnih tem. Arhitektura in urbanizem se tako srečata z vidikom vseh zdravstvenih strok, varstvoslovja, vse to pa povezujejo organizacijske vede.
Trajnostna arhitektura v zdravstvenem in socialno varstvenem sistemu je bila od začetka zasnovana v zaščito zdravja na vseh nivojih, vse od zgradb za stanovalce do skupnosti in širše (American Society for Healthcare Eggineering, 2002; Green Guide for Healthcare, 2007).
Arhitektura je umetnost in tehnika gradnje, ki zadošča praktičnim in izraznim potrebam ljudi. Arhitektura človeku omogoča olajšanje neposrednega soočenja/boja z elementarnimi silami narave. Glavna naloga arhitekture je oblikovanje prostora, v ožjem pomenu zaprtega (torej tako interjerja kot stavbe), v širšem pomenu odprtega (urbanizem). Poleg arhitekture in urbanizma sodi v področje oblikovanja prostora še (unikatno in industrijsko) oblikovanje (Ažman Momirski, 2006). Načrtovanje okolja za zdravstvene storitve je kompleksno. Raziskave in kritični diskurz so fragmentirane in ne ponujajo potrebno stopnjo podpore arhitekturi. Različne diskusije obravnavajo rastoče potrebe po oskrbi na domu in oskrbi v skupnosti, funkciji narave kot terapevtski modaliteti, opolnomočenju pacientov, kritični potrebi po socialno pravičnem in trajnostno naravnanem okolju za zdravstvo, in potrebi po novih paradigmah v načrtovanju zdravstvenih in podpornih okolij (Verdeber, 2010).
Slovenija zaradi spremenjene demografije in naraščujočih potreb potrebuje kritično analizo arhitekture zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov z vidika uporabe starostnika in njene uporabnosti v prihodnosti.
Ta predstavlja osnovo za razvoj in izboljšanje pogojev obvladovanja krhkosti, geriatrične oskrbe, negovalnih bolnišnic, domske oskrbe, ipd. In lahko pomembno pripomore zadanim ciljem Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025, Skupaj za družbo zdravja.
Konkretni cilji projekta so:
Pregled arhitekturnih rešitev slovenskih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov.
Analiza ekonomike gradnje in vzdrževanja zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov.
Prostorska umestitev zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodov glede namena delovanja, demografskih sprememb, okoljskih značilnosti in vpliva na javno zdravje.
Pregled arhitekturnih elementov, prostorskih/okoljskih dejavnikov in rešitev, ki vplivajo na varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih zavodih ter socialno varstvenih zavodih.
Priprava predlogov in usmeritev arhitekturnih rešitev v prihodnosti.
Projekt bo sistematično analiziral stanje na področju arhitekturnih ter prostorskih rešitev v zdravstvenem in socialno varstvenem sistemu v Sloveniji in prinesel nova znanja na tem področju, uporabna tako v Sloveniji kot v tujini. Z namenom celostne obravnave problematike bo uporabljena kvalitativna in kvantitativna metodologija raziskovanja.
Delo bomo organizirali v naslednjih delovnih paketih:
DELOVNI PAKET 1 (DP1): Pregled arhitekturnih rešitev sl
Pomen za razvoj znanosti
V družbi kjer se populacija prebivalcev opazno stara, medicinska in zdravstvena stroka napreduje z hitrim korakom in kjer so potrebe po vlaganju v novo zdravstveno in socialno varstveno infrastrukturo vse večje, potrebujemo premišljen strateški in celosten pristop.
Projekt ima pomemben pomen tako za razvoj znanosti, kot tudi stroke na obravnavanem področju. Znanstveno raziskovanje problematike arhitekture zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov nasilja je večinoma omejeno na posamezne raziskave, raziskovanja diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Področje potrebuje sistematičen in znanstven pristop, ki bo pregledal dosedanje raziskovalno področje. Za doseganje optimalnih rešitev arhitekture v zdravstvenem in socialno varstvenem sistemu potrebujejo multidisciplinaren in interdisciplinaren pristop, ki vključuje tako arhitekturo, organizacijo, javno zdravje, medicinske in zdravstvene stroke ter varstvoslovne znanosti.
Pripravljen projekt bo doprinesel na naslednjih temeljnih področjih:
Prispeval k širšemu razumevanju predlagane problematike;
Postavil bo temelje nadaljnjega znanstvenega in strokovnega raziskovanja arhitekture zdravstvenih in socialno varstvenih organizacij;
Pripravil predloge in usmeritve odločevalcem za nadaljnje korake.
Pomen za razvoj Slovenije
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so v sferi zasebnega profitnega sektorja, medtem ko je nevladni sektor del neprofitnega zasebnega sektorja in opravlja tiste storitve, ki jih trg (torej gospodarstvo) ne opravlja. V tem smislu je nevladni sektor gospodarstvu komplementaren in zato potreben. Tako zdravstvena dejavnost, kot storitvena in znanstvena disciplina pomembno prispeva k zdravju v gospodarski dejavnosti, kar je zapisano tudi v mednarodnih usmeritvah svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope. Arhitektura in investicije v infrastrukturo pa so neposredno del gospodarske dejavnosti. Izsledki projekta bodo prispevali k urejenosti regulative in lažje ter dostopnejše načrtovanje gospodarskih subjektov na področju arhitekture zdravstvenih in socialno varstvenih zavodov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
