Projekti / Programi
Vpliv četrte in pete industrijske revolucije na življenje invalidov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Industrijska revolucija, Industrija 4.0/5.0, Internet stvari, invalidi, bivanje, zaposlovanje, tehnološki pripomočki
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
50999 |
Maja Baloh |
Geodezija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 2. |
17371 |
Jani Demšar |
Geodezija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 3. |
39055 |
Franc Drobnič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
0 |
| 4. |
25402 |
dr. Jože Guna |
Komunikacijska tehnologija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 5. |
16386 |
dr. Andrej Kos |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2019 - 2021 |
0 |
| 6. |
35084 |
mag. Luka Mali |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
0 |
| 7. |
36688 |
Klemen Pečnik |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 8. |
05892 |
dr. Dalibor Radovan |
Geodezija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 9. |
10869 |
mag. Roman Rener |
Geodezija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
| 10. |
24314 |
dr. Tomaž Žagar |
Geodezija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
IZHODIŠČA
Naloga ima tehnološka in družboslovna izhodišča. Tehnološko izhodišče projekta je četrta industrijska revolucija v katero smo že vstopili, medtem ko je peta tehnološka revolucija predvidena šele na ravni splošnega družbenega in filozofskega koncepta. Industrijo 4.0/5.0, ki je njuna materializacija, sestavlja povezava tehnologij, kot so internet stvari, ljudi in strojev, internet storitev, umetna inteligenca, nadgrajena in virtualna resničnost, računalništvo v oblaku, velepodatki, povezani podatki, senzorske mreže, lokacijske storitve, kognitivno računalništvo, oblečljivo in vseprisotno računalništvo. Interoperabilna uporaba pametnih naprav in aplikacij bo temeljito spremenila človeštvo, postopoma pa celo Zemljo ovila v senzorje in telekomunikacijske povezave. Značilnost vseh industrijskih revolucij je skokovit prehod na drugačne tehnologije in s tem tudi na spremembo obstoječih paradigem bivanja in dela. Digitalizacija in virtualizacija vsega bo imela velik vpliv na vse sloje prebivalstva, zato je potrebno že sedaj na to pripraviti tudi ranljive socialne skupine, ki so nepripravljene ali brez pomoči težko sposobne sprejeti spremembe.
Družboslovno izhodišče je obstoječa politika, kategorizacija invalidov in spremljajoči poslovni model, s katerim skuša sedanja družba pomagati ranljivim skupinam. V primeru invalidov je to sistem socialnih transferjev, ki osebam z oviranostmi poleg socialne, zagotavlja osebno asistenco, tehnične pripomočke, komunikacijski dodatek, prilagojeno šolanje in delovna mesta ter arhitekturne prilagoditve v urbanem okolju. Stopnja invalidnosti je v Evropi med 10 in 15 %, pri čemer ima status invalida v Sloveniji približno 8 % prebivalstva. Glede na stopnjo oviranosti, je del te populacije zaposljiv, čeprav težko najde delo. Preostali, del invalidov za delo ni zmožen, zato je v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov potrebno na nediskriminatoren način poskrbeti za izboljšanje njihovega bivanja in za čim večjo samostojnost.
OPREDELITEV PROBLEMA
Tehnologije, ki naj bi olajšale življenje in delo invalidom, so trenutno v razvoju in so najprej namenjene populaciji brez oviranosti. Razvoj za invalide se lahko začne šele za tem, saj zahteva številne prilagoditve tipom in kategorijam invalidov, pri čemer tudi te še niso interdisciplinarno in medresorsko usklajene, temveč so odvisne od politike in namena uporabe. Novi industrijski revoluciji bosta še povečali socialne razlike. Potrebno bo dodatno ali na drug način zaščititi etični, pravni in ekonomski status invalidov. Pri tem tehnični pripomočki niso zastonj, njihov nakup, najem ali drug način uporabe pa je odvisen od poslovnega modela proizvajalcev, ki prihajajo z globalnega trga. Razvoj tehnologije za majhno in plačilno slabo sposobno populacijo se ekonomsko ne izplača, če pri tem ne pomaga družba kot celota (tj. država s svojimi inštitucijami).
CILJI PROJEKTA
Cilji projekta so večplastni in zahtevajo kompromis med tehnologijo, družbo in potrebami invalidne osebe. Potrebno je evidentirati in ovrednotiti tehnologije obeh novih industrijskih revolucij in ugotoviti, v čem lahko izboljšajo bivanje in zaposlitvene možnosti za invalida. Redefinirati je potrebno pojem invalida, oviranosti, tipa in kategorije invalidnosti. Pri tem je potrebno upoštevati, da invalidi niso edina ranljiva skupina s posebnimi potrebami in da tudi drugi ranljivi pripadniki populacije potrebujejo tehnične pripomočke in druge oblike zdravstvene ter socialne pomoči. Cilj projekta je raziskati tipične scenarije bivanjskih in delovnih situacij invalidov, ki bi jih lahko izboljšali s pomočjo novih tehnologij. Za to invalidi potrebujejo tehnološko prilagojeno izobraževanje in usposabljanje. Na osnovi posvetovanja z invalidi je ob kognitivni simulaciji teh situacij potrebno priti do strateških usmeritev, ki bodo pojasnile, kako urediti novi pravni, etični in socialni okvir vloge in položaja invalidov v sodobni tehnološki družbi. Ob tem bo treba ponovno opredeliti s
Pomen za razvoj znanosti
Naloga je aplikativne narave in združuje dve različni znanstveni področji: tehniko in družboslovje. S tehničnega vidika posega v raziskavo visokih tehnologij Industrije 4.0, ki so trenutno predmet pametne specializacije, pametnih mest in drugih podobnih iniciativ, seveda pa tudi predmet raziskav informacijske znanosti, umetne inteligence, telekomunikacij, interoperabilnosti in kibernetskih sistemov. V Industrijo 4.0 spadajo tehnologije, ki se trenutno razvijajo, pa še niso dosegle terminalnega praga razvoja: internet stvari, ljudi in strojev, izboljšana in virtualna resničnost, računalništvo v oblaku, senzorske mreže, lokacijske storitve, oblečljivo in vseprisotno računalništvo, obdelava velepodatkov in kognitivno računalništvo. Vse so potencialno uporabne za invalidovo bivalno in/ali delovno okolje, vendar pa zahtevajo še veliko raziskovanja ergonomičnih prilagoditev invalidu, izdelavo aplikacij, predvsem pa zasnovo izobraževanj za invalide. Predmet raziskovanja so zato tudi tipi in načini izvedbe takšnih izobraževanj. Vse tehnologije je potrebno najprej testirati na običajni populaciji, potem pa še na invalidih, zato so vsi raziskovalni izzivi tu podvojeni. Vse to zahteva preizkušanje uporabniških izkušenj (Ux, user experience). Raziskave v zvezi s tehnološkimi pripomočki torej obsegajo razvoj tehnologij, optimizacijo delovanja tehnologij, prilagajanje invalidom, s stališča javne uprave pa je pomembna iznajdba poslovnih modelov, ki bodo na eni strani financirali tehnološki razvoj, na drugi pa omogočili financiranje s strani inštitucij, pristojnih za pomoč invalidom. Ker je več tehnologij Industrije 4.0 šele na začetku razvoja, je v tem trenutku težko predvideti vse možne uporabe, še posebej, ko govorimo o Industriji 5.0, ki je bolj izraz za novo industrijsko revolucijo in tehnološki koncept družbe prihodnosti (tudi mest in tovarn prihodnosti, ter družbe brez fizičnih, urbanih, socialnih in procesnih odpadkov).
Z družboslovnega vidika je naloga bolj praktične narave, vendar pa vključuje študij kognitivnih procesov, ki jih izvaja invalid pri svojem bivanju in morebitni zaposlitvi. Obnašanje invalidne osebe je odvisno od tipa in kategorije invalidnosti, še posebej pa od stopnje in tipa oviranosti. Kognitivne strategije, ki jih invalid uporablja za izvedbo nekega vsakdanjega opravila so lahko popolnoma drugačne od strategij senzorično in mentalno neprizadete osebe. Razlog je v oviranosti invalida, ki onemogoča izvedbo sicer običajnega opravila, zato takšna oseba potrebuje pomoč druge osebe ali pa tehničnega pripomočka. Tudi ta pomoč ne omogoča običajne izvedbe opravila, temveč ponavadi le zmanjša oviranost. S stališča razvoja kognitivnih, socioloških, behaviorističnih in psiholoških znanosti je zato obnašanje invalidov izjemno zanimivo področje, saj je potrebno predvideti kognitivne odzive invalida na vsakdanje situacije bivanja in dela v okoliščinah, ko je eden ali več človekovih senzoričnih sistemov nezmožen normalne reakcije. Če kognitivni odziv poznamo, lahko temu prilagodimo uporabo tehničnega pripomočka, še bolj pa velja obratno. Dokazano je (Radovan, 2009), da karakteristike tehničnih pripomočkov določajo strategijo obnašanja človeka in tudi njihovo učinkovitost (npr. kompas in GPS določata dve povsem različni strategiji navigacije). Torej, pravi izbor pripomočka povzroči spremenjeno strategijo obnašanja invalida. Če je tehnični pripomoček pravilno izdelan in izbran, bo tudi invalidna oseba uspešno premagala ali ublažila svojo oviranost. Za znanost je pri tem pomembna kvalitativna in kvantitativna ocena uspešnosti tehničnega pripomočka, stopnja zmanjšanja oviranosti, pa tudi ocena behaviorističnega odziva osebe, ki ga uporablja. Cilj parjenja človekovega naravnega, vendar v primeru invalidnosti okvarjenega senzoričnega aparata z umetnim pripomočkom, je izboljšanje kakovosti bivanja. Tudi ta kazalnik lahko merimo na različne načine, kar je znanstveno zanimiva naloga, saj je takšne družbene karakteristike težko eksaktno al
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo koristen za razvoj gospodarstva zaradi pospeševanja dveh pozitivnih dejavnosti: (1) razvoja aplikacij in tehnologij četrte in pete industrijske revolucije, in (2) povečanja zaposlovanja invalidov.
Aplikacije in tehnologije Industrije 4.0/5.0 se tako kot vsaka druga veja IKT razvijajo najprej za splošno populacijo uporabnikov, v prilagojeni izvedbi pa nato še za invalide. Nekatere tehnologije se lahko priredijo za več različnih tipov in kategorij invalidnosti. Težava je sicer v tem, da je število uporabnikov približno 5 do 10-krat manjše kot pri splošni populaciji, vendar pa je trg uporabe globalen. Hkrati so to visoke tehnologije z veliko dodano vrednostjo, kjer se razvite platforme lahko z nekaj modifikacije uporabijo za razvoj več pametnih storitev hkrati in za več vrst uporabnikov. Razvoj aplikacij za invalide zahteva inovativnost in interdisciplinarne raziskave na več strokovnih področjih, tako tehnoloških, kot družboslovnih.
Razvoj aplikacij in storitev Industrije 4.0 za invalide ima izjemen prihodnji potencial tudi v storitvah pametne specializacije, še posebej na področjih pametnih mest in skupnosti, pametnih zgradb, krožnega gospodarstva, energetike, mobilnosti, e-zdravja, e-uprave, transporta in logistike, kakovosti urbanega bivanja in varnosti. Vsa ta področja so in bodo tudi del bivanja invalida. S prihodom novih tehnologij v avtomobilski industriji bodo npr. lokacijske storitve v realnem času pomembne tudi za navigacijo samovozečih avtomobilov, pred tem pa se lahko podobne navigacijske storitve razvijejo tudi za slepe, slabovidne in gibalno ovirane. Vse nove tehnologije so pomembne tudi za razvoj storitev zagonskih IT podjetij.
Glede na dejstvo, da je v Evropi med 10 in 15 % populacije na tak ali drugačen način ovirane zaradi telesnih ali duševnih motenj, zaposlenih pa je manj kot polovica, je potencial delovne sile za gospodarstvo sorazmerno velik, vendar pa ni brez sorazmerno velikih tveganj. Glede zaposlovanja invalidov zaradi uvajanja tehnologij Industrije 4.0 lahko obravnavamo tri vidike potencialnih koristi: (a) povečevanje in olajševanje zaposlovanja zaradi uvajanja novih tehnologij v obstoječe delovne procese, (b) začetek zaposlovanja do sedaj nezaposljivih invalidov v nove ali prirejene procese in (c) zaposlovanje v tovarnah prihodnosti, kjer bo celotna proizvodnja za vse zaposlene prirejena tehnologijam Industrije 4.0.
Prvi vidik prinaša povečanje zaposlitev za invalide. Po eni strani to pomeni nova delovna mesta pri delodajalcih, po drugi strani pa tveganje za njih zaradi potrebnih prilagoditev delovnega okolja, izobraževanj in uvajanja. S premišljeno politiko zaposlovanja, izobraževanja, podporo države in pravilnim oblikovanjem delovnih mest, ki ustrezajo po eni strani sposobnostim invalida, po drugi strani pa potrebam delodajalca, lahko prevlada pozitivna plat in korist za gospodarstvo.
Drugi vidik pomeni, da tehnologije nove generacije omogočijo zaposljivost invalidov, ki do sedaj zaradi prevelike oviranosti niso bili zaposljivi. V tem primeru se lahko oblikujejo nove oblike zaposlitve in delovna mesta, ki so lahko namenjena le invalidom določenega tipa in kategorije, ne pa tudi ostali populaciji. Ta opcija pomeni predvsem korist za državo in delno razbremenitev socialne blagajne.
Tretji vidik je navidezno še daleč v prihodnosti, saj so pametne tovarne še v prototipni fazi. Vsenavzoče računalništvo in senzorske mreže v tovarnah prihodnosti bodo imele dolgoročno za delo invalida podoben učinek kot pri drugem vidiku. To bodisi pomeni kombinacijo integracije in inkluzije invalida v delovno okolje, v črnem scenariju pa popolno izključitev invalidov, saj ti ne bodo mogli slediti izjemno hitrega napredka tehnologije proizvodnje (kar bo veljalo tudi za nizko kvalificirane neinvalidne delavce).
