Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Sistem integracije podatkov za vrednotenje trajnostne učinkovitosti slovenskih sosesk in naselij

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.12.01  Družboslovje  Arhitektura in oblikovanje  Arhitektura 

Koda Veda Področje
T240  Tehnološke vede  Arhitektura, oblikovanje notranjosti 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
prostorski podatki, podatkovna integracija, soseska, trajnostno vrednotenje, ponovna uporaba podatkov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28364  dr. Miha Janež  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
2.  26562  dr. Matevž Juvančič  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
3.  21404  dr. Iztok Lebar Bajec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
4.  29198  dr. Miha Moškon  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
5.  30757  dr. Simon Petrovčič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
6.  52244  Žiga Pušnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
7.  15062  dr. Matija Svetina  Psihologija  Raziskovalec  2019 - 2022  0 
8.  29390  dr. Špela Verovšek  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2023  0 
9.  12101  dr. Tadeja Zupančič  Arhitektura in oblikovanje  Vodja  2019 - 2023  0 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  7 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  15 
3.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  0 
Povzetek
Raziskovalni projekt predlaga razvoj novih metodologij za zajem, integracijo, optimizacijo in ponovno uporabo prostorskih podatkov, ki so pomembni kot podpora odločanju pri trajnostni prenovi in optimizacijskih ukrepih v slovenskih soseskah in naselji. Predlagani projekt gradi na izsledkih in delu našega predhodnega raziskovalnega dela, v katerem smo zasnovali sistem vrednotenja trajnostne učinkovitosti sosesk (trajnostni indeks soseske). Medtem ko je predhodna raziskava pretres učinkovitosti in kvalitete sosesk obravnavala predvsem sistemsko-holistično, pa v nadaljevanju fokus zožujemo na najbolj perečo metodološko oviro, to je, problem dostopnosti, zajema mikro-prostorskih podatkov in integracije obstoječih podatkovnih tipov, v enoten sistem, ki ga za vrednotenje trajnostne učinkovitosti ali kakovosti sosesk potrebujemo.   Glede na trenutne težnje gradnje je danes že zgrajeno 80% slovenskega stavbnega fonda, ki bo obstajalo leta 2050, pri čemer je bila večina zgrajena in oblikovana izven načel, ki jih danes štejemo za za visoko kakovostna ali trajnostna. Posledično največji delež in s tem tudi največjo priložnost ostaja v soseskah, objektih in infrastrukturi, ki niso bili zasnovani po današnjih standardih učinkovitosti, in ki bodo v naslednjem obdobju podvrženi obnovi. To predstavlja priložnost za postopno izboljšanje/prenovo grajenega okolja na ravni funkcionalnih poselitvenih enot, t.j. sosesk in delov naselij, tako v smislu energetske učinkovitosti, zmanjšanih emisij, racionalne rabe prostora, premišljene mobilnosti ali ustvarjanja uporabnikom prijaznih javih prostorov, varovanja kulturne dediščine, ter dviga družbenega zavedanja in splošne kakovosti bivanja. Obenem pa se ob tem kaže tudi nesporna potreba po orodjih za diagnosticiranje in vrednotenje stanja, monitoring razvoja ter izziv v smislu izkoristka prednosti, ki jih prinaša podatkovno-podprto odločanje. Dani pristopi k vrednotenju prinašajo temeljne probleme: (1) merilo soseske (v primerjavi z obravnavo na ravni objekta/zgradbe) prinaša večjo heterogenost podatkovnih tipov, ravni njihovega zajema ter načinov obdelave, po drugi strani pa je razpoložljivost zanesljivih podatkovnih nizov iz uradnih evidenc znatno manjša kot na ravni večjih administrativnih enot. Pri tem so podatkovne zbirke pogosto ločene, nepovezane, narejene namensko in običajno niso medsebojno združljive zaradi različnih oblik podatkov, načinov shranjevanja, časovnih okvirov ipd. Obdelava kompleksnejših podatkovnih poizvedb se zato trenutno pogosto izvaja z ročnim sintetiziranjem, kar zahteva dodaten vložek časa, dela in finančno obremeni obdelavo, hkrati pa povečuje tveganja za nastanek napak v procesu pridobivanja in združevanja ustreznih podatkov; 2) znatno je pomanjkanje zanesljivih in razpoložljivih virov podatkov za specifična tematska področja in za mikro-prostorske enote (ki so manjše od statističnih enot, na ravni katerih se kontinuirano in standardizirano zajema); 3) sedanji modeli ocenjevanja vrednotijo stopnjo trajnosti, ki temelji na enostavno merljivih parametrih ali na podatkih, ki so dostopni. To pomeni, da končni rezultati ne odražajo nujno bistvenih vidikov trajnosti in kakovosti, temveč tiste, ki so dobro podatkovno pokriti in ustrezno kvantificirani, ne naslavlja pa manj merljivih postavk vrednotenja in manj oprijemljivih vidikov trajnosti, kot so izkustveno zaznana dinamičnost prostora, vzdušje, slikovitost, raznolikost v prostoru ali zaznavna identiteta prostora itd. To so težje merljive spremenljivke, ki pa vendarle znatno vplivajo na prostorske izkušnje uporabnikov in prebivalcev ter dojemanje kakovostnega življenjskega okolja. Predlagana raziskava bo probleme skušala premostiti z metodami napredne urbanistične analitike in sicer z močno podporo inovativnih informacijskih rešitev in sodelovanjem IT-znanj. Glavni cilj je zasnova novih metod, ki podpirajo, razširjajo in nadgrajujejo trenutne protokole vrednotenja prostora, ki nadalje omogočajo bolj integrirano, bolj avtoma
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni projekt zasleduje relevantne smernice in cilje evropskih strateških dokumentov na več področjih ter je vsebinsko v skladu s prednostni raziskovalni področji razpisa (glejte tudi točko 11.4). Potencialni neposredni vpliv rezultatov se nanaša na razvoj gradbenih, infrastrukturnih, trajnostno naravnanih tehnologij in pametnih rešitev na področju arhitekture, urbanizma in povezanih računalniških tehnologij. Izvirni potencial rezultatov se nanaša na uporabno vrednost razvitih metod, ki naslavljajo enega bolj perečih problemov pri vprašanju vrednotenja urbanega prostora, to je zagotavljanju sistema verodostojnih, zanesljivih in združljivih podatkov, ki množico le teh povežejo v kar najbolj uporabne informacije. To obenem pomeni tudi da povečujemo možnosti za vrednotenje in primerjavo različnih oblik sosesk z lokalno specifičnimi značilnostmi na generaliziran in standardiziran način, in sicer ob pričakovanih podatkovnih primanjkljajih. Prispevek na raziskovalno-metodološkem področju se izkazuje skozi združevanje kvantitativnih postavk pri opisovanju in vrednotenju sosesk s težje merljivimi postavkami, in sicer skozi avtomatiziran proces, ki prinaša nove priložnosti za obvladljivost kvalitativnih ocen strokovnjakov. Na ta način zmanjšujemo potrebna časovna in finančna sredstva vrednotenja ter možnost subjektivne napake Z združevanjem podatkov uradnih evidenc, podatkov izpeljanih iz obstoječih zbirk ter podatkov, pridobljenih s strani uporabnikov, omogočamo večjo geografsko resolucijo informacij o stanju prostora, gostejši časovni interval zajema, večjo pestrost vrst in oblik kazalcev trajnostne učinkovitosti. Pri tem je ključnega pomena vpliv na razvoj področja, ki se ukvarja z ponovno uporabo podatkov, kar predstavlja pomemben cilj raziskovalnih naporov v evropskem in svetovnem merilu. Tovrstne težnje odpirajo tudi nove izzive, kot so zanesljivost in kakovost takih podatkov, količinski »overload«, do bolj tehničnih, kot so vzpostavitev potrebnih digitalnih vmesnikov za združevanje podatkovno različnih baz, ustreznih algoritmov za interpolacije, ustreznih protokolov za shranjevanje oziroma uporabniških aplikacij ali ustreznih platform, ki podpirajo množični zajem. In dalje, rezultati projekta bodo pridobljeni s podporo znanj in metod dela širšega spektra disciplin, in nagovarjajo širšo raziskovalno, strokovno in akademsko skupnost. Na ta način je omogočen tudi prenos novih znanj med disciplinami, ki se ukvarjajo z urejanje prostora na ravni sosesk, posredno tudi prenos znanja in izkušenj med raziskovalnim in strokovnim delom. Z novimi, interdisciplinarnimi in kombiniranimi postopki podatkovne integracije pričakujemo povsem izvirni prispevek k znanosti in stroki.
Pomen za razvoj Slovenije
The research complies with the priority areas and goals (see also chapter 11.4) of the current European efficiency agendas. The results contribute to measurable and replicable resource-efficiency solutions by documenting baseline use and progress observed, through standard indicators and appropriate data collection, formats and sharing. The project outcomes well contribute to the strategies of data reuse, which currently being one of the most perennial topics in the current state data overloads.  Smart reuse of the existing data is strongly in line with the current tendencies towards rationalization of the evaluation process. The results’ impact is indicated also in the emphasised modularity of the envisioned assessment methodologies. Data modules that make up the assessment framework can be interchangeably replaced by substitutional modules when certain data sets are unavailable. Consequently, the envisioned methods cope with the most critical issues in this domain and make it easier and more cost effective to identify segments of high and low sustainability performances, and thus, guide urban diagnostics, responsive policies as well as prioritize smart investments. By making adjustments and using new way of spatial data acquisition and presentation through crowd-sourcing and collective sensing the professional and scientific sphere is giving residents and citizens an applicable role, expanding their spatial literacy (educational aspect) encouraging the development of responsive and responsible communities and expanding scientific knowledge in a non-technical manner. Through this, we are concluding a cycle from society through scientific research back to society with the motto: science for society. In the light of architecture and urban practices the project at hand contributes to expanding expertise in evaluating and assessing the built environment as a whole and analytically, in relation to its individual parts. The revision of the elements and spatial qualities in the built environment (level of neighbourhoods) adds new knowledge to the dynamics into the stock of knowledge, especially in terms of locally traceable and observable phenomena that include human behaviour/activities and attitudes towards actual living environments (everyday interactions within the living neighbourhood and community). Further, the majority of the existing efforts promote a specific type of urban development that effectively excludes renewal interventions from the urban sustainability conversation. Given that the cities in Europe and Slovenia are mostly built, it is argued that urban development should be focused internally to address existing, under-serviced communities in particular. Our focus in the proposed project is predominantly the existing neighborhood stock, which reinforces advances the relevance of this research.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno